Arhiv za mesec November, 1987

Body Double

Brian de Palma, Body Double (Striptitz smrti)

Ali se sploh splača zopet ukvarjati z grdo maniro jugoslovanskih filmskih distributerjev, ki filmske naslov prevajajo po svoj zaradi kobajagi komercialnega efekta, Palmin “Body˘ Double namreč predvajajo v Viškem kinematografu pod naslovom “Striptiz smrti”, kot da bi k ogledu filma vabil tudi občinstvo nekega drugega ljubljanskega kinematografa. O kakem striptizu ni govora, distributer je želel občestvo le že z naslovom opozoriti na nekaj sekund gole kože v filmu in da bo nekdo umrl.

Priznati pa je treba, da naslova pravzaprav ni mogoče prevesti. “Body double” je holivudski izraz za dvojnico, ki glavni igralki posoja joške, noge, kar pač ne štima… Režiserji raje snemajo z igralkami ki znajo igrati, ne premore pa vsaka kakšnih atributov, nepogrešljivih v vsaki filmski zgodbi. Tako se lotevajo postopka, ki ga domiselni Brian de Palma razkriva s sekvenco, ki je pravzaprav dodatek filmu, t.i. filmski bis – ko padajo napisi se gledalec stoje zaustavi in kar ne more iz dvorane… filma je konec, a na platnu se še vedno nekaj dogaja.

Slavko Grum bi rekel “nekaj se ima zgoditi.” A zgodi se nič. Zavemo se, da je zadnja sekvenca pravzaprav dodatno pojasnilo naslova filma. Za butaste pač. In paša za moške oči. Junak filma se vrne v svoj delovni vsakdan (je glavni igralec/vampir v vampirskem filmu) v odločilnem prizoru v kopalnici mu v roke porinejo dvojnico glavne igralke s spektakularnim oprsjem. Njam. Dekle še mimogrede omeni, da ima občutljive bradavičke, ker je prav danes fasala menstruacijo. Brez krvi pri Palmi ne gre.

Scenarij je nekoliko za lase privlečen, režija kajpak odlična, igralci povprečni, Melanie Griffith odlična. Najboljši so pa Frankie Goes to Hollywood na snemanju porno filma. Hec.

Komaj pa že čakam na njegov naslednji film, The Untouchables.

-Jonas

(objavljeno na Radiu Študent, ko sem bil še mulc…)

  • Share/Bookmark