Arhiv za mesec Januar, 1994

V Turistu

V Turistu sva imela z Lošo enega slabših nastopov, potem smo pa še šli k Andreju Košaku na žur, ki pa se tudi ni ne vem kako dobro odvijal. Zatežili sta mi dve prepotentni punci, ki sta mislili, da padem na prav vsako zrihtano žensko. Pa sta se zmotili. Sem šel kar domov.

Jonas

  • Share/Bookmark

Vili Resnik

Ko sem se zvečer vračal z gostovanja Klinike na Jesenicah, mi je nekdo na izstopu z avtoceste začel trobiti iz avta za menoj. Zapeljem na rob cestišča in zagledam Vilija Resnika iz skupine Pop Design. Hej, njega je pa zmeraj veselje srečati, ker je zmeraj dobre volje. Kako si kaj, od kod pa prihajaš, se kaj vidimo, dober si, stari, pozdravi doma…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Konec revije Ž

Revijo Ž smo pospremili k zadnjemu počitku, pospravili pisarne in razmontirali računalnike (pogrešal bom te čudovite NeXTove lepotce). Ker sem moral še dokončati članka za Moj Mikro in Joker, sem se zatekel v redakcijo Stopa, kjer imajo vedno vsaj dva prosta računalnika. Pa me je čakalo neljubo presenečenje. Opazil me je pomočnik odgovornega urednika Miha Brun, ki sem mu že od nekdaj iz neznanih razlogov šel na jetra, pa mi ni mogel nič, ker sem imel med urejanjem revije Ž vedno kakšen opravek tudi v njihovi redakciji. Le pozdravljal me ni nikoli. Zdaj je pa končno začutil priložnost in me nagnal iz njihovih prostorov, češ da sem po novem tam nezaželen.

Lahko si predstavljate, kako sem znorel. Seveda, kadar je treba o meni objaviti kakšen bedast trač, sem jim pa dober. Ali pa za naslovnico. Pa o tem ni treba izgubljati besed. Čeprav sem jih.

-Jonas

P.S. Dejan Vodovnik je v svoji knjigi dogodek z Brunom raztegnil v celo zgodbo, kako sem vlomil v pisarno Stopa in hotel nekaj šariti po računalnikih in da so me ujeli med vlomom. Tudi prav, še en lažnivec

  • Share/Bookmark

Zmago Jelinčič

Včeraj sem prvič vodil zadnjo tretjino Studia City, mislim, da je šlo kar v redu in da mi je uspelo tisto, kar sem hotel: voditi TV oddajo na nekoliko bolj resen, a še vedno sproščen način. Bojim se pa, da so me gledalci že tako navajeni iz Videošpona, da takoj ko me zagledajo na ekranu, že čakajo na kakšen bedast fris ali zajebancijo.

Zmaga Jelinčiča je pripeljal Bojan Kranjc, izbor se mi ni zdel najbolj posrečen, saj se z njim v zadnjem tednu ni pravzaprav ničesar takega zgodilo (in si ni podtaknil nobene nove bombe), da bi ga bilo treba povabiti v studio. Ampak Zmago je zmeraj zabaven, le paziti je treba, da se od njegovih preradikalnih stališč distanciraš.

Spominjam se, kako je še v časih Gledališča sester Scipion Nasice sodeloval pri predstavi Krst pod Triglavom kot pirotehnik. Takrat si človek ne bi nikoli predstavljal, da iz njega še kdaj kaj bo. Gostovali smo na beograjskem BITEF-u (tam nekje okoli leta 1987) in bili povabljeni na sprejem k Bakočeviću. Tam pa zbrana vsa stara srbska komunistična aristokracija v kravatah. In dame v večernih oblekah.

In je Zmago stopil k igralki Ružici Sokić, zvezdnici YU filma in jo prosil, če bi se hotela slikati z njim. Z dobrohotnim nasmeškom je privolila, Zmago mi je porinil aparat v roke in v trenutku, preden sem pritisnil na sprožilec, jo je zgrabil za joške in ugriznil v vrat. Zvezdnica se je nekako naredila, kot da ni nič in se na petah odzibala nazaj med kravatarje, Zmago se je režal do ušes, jaz sem pa kar stal tam z odprtim gobcem in nisem verjel svojim očem.

Zaradi včerajšnjega intervjuja z Zmagom so me nekateri zelo kritizirali, češ zakaj mu delam takšno reklamo. Ampak mi je čisto jasno, kaj jih moti. Njegova politična stališča, kajpak, od katerih pa sem se na začetku pogovora jasno distanciral. Pogovarjala sva se pa tako ali tako samo o njegovi nepolitični karieri. Seveda, če bi bil gost kdorkoli drug, recimo Kacin ali Janša, bi bilo pa vse v redu.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Naslednja stran »