Zmago Jelinčič

Včeraj sem prvič vodil zadnjo tretjino Studia City, mislim, da je šlo kar v redu in da mi je uspelo tisto, kar sem hotel: voditi TV oddajo na nekoliko bolj resen, a še vedno sproščen način. Bojim se pa, da so me gledalci že tako navajeni iz Videošpona, da takoj ko me zagledajo na ekranu, že čakajo na kakšen bedast fris ali zajebancijo.

Zmaga Jelinčiča je pripeljal Bojan Kranjc, izbor se mi ni zdel najbolj posrečen, saj se z njim v zadnjem tednu ni pravzaprav ničesar takega zgodilo (in si ni podtaknil nobene nove bombe), da bi ga bilo treba povabiti v studio. Ampak Zmago je zmeraj zabaven, le paziti je treba, da se od njegovih preradikalnih stališč distanciraš.

Spominjam se, kako je še v časih Gledališča sester Scipion Nasice sodeloval pri predstavi Krst pod Triglavom kot pirotehnik. Takrat si človek ne bi nikoli predstavljal, da iz njega še kdaj kaj bo. Gostovali smo na beograjskem BITEF-u (tam nekje okoli leta 1987) in bili povabljeni na sprejem k Bakočeviću. Tam pa zbrana vsa stara srbska komunistična aristokracija v kravatah. In dame v večernih oblekah.

In je Zmago stopil k igralki Ružici Sokić, zvezdnici YU filma in jo prosil, če bi se hotela slikati z njim. Z dobrohotnim nasmeškom je privolila, Zmago mi je porinil aparat v roke in v trenutku, preden sem pritisnil na sprožilec, jo je zgrabil za joške in ugriznil v vrat. Zvezdnica se je nekako naredila, kot da ni nič in se na petah odzibala nazaj med kravatarje, Zmago se je režal do ušes, jaz sem pa kar stal tam z odprtim gobcem in nisem verjel svojim očem.

Zaradi včerajšnjega intervjuja z Zmagom so me nekateri zelo kritizirali, češ zakaj mu delam takšno reklamo. Ampak mi je čisto jasno, kaj jih moti. Njegova politična stališča, kajpak, od katerih pa sem se na začetku pogovora jasno distanciral. Pogovarjala sva se pa tako ali tako samo o njegovi nepolitični karieri. Seveda, če bi bil gost kdorkoli drug, recimo Kacin ali Janša, bi bilo pa vse v redu.

-Jonas

  • Share/Bookmark