Arhiv za mesec April, 1994

Studio City

Takega tv programa, kot ga je danes naredil Krajnc, pa nisem videl že doooooooooooooolgo! Studio City je tako ali tako že sam po sebi zanimiv, ker je v oddaji veliko različnih, kratkih prispevkov, nocojšnji besedni dvoboj med Anderličem in tistim veseljakom, ki ga je udaril po gobcu, je bil pa pravi magnet za gledalce. Anderlič z obližem čez obraz, tisti tip pa z obvezano roko, ej, ko sem ju videl, se mi je zdelo, da se bom uscal od smeha. In potem ti še Anderlič gre in razlaga ljudem, da ni prav, da ga je tip usekal po gobcu in da se to ne sme.

Se mi zdi, da ga je dobro polomil, da se je pustil prepričati in prišel v studiu. Kot politik in ugleden državljan si namreč ni mogel privoščiti, da bi tipu povedal, kar mu gre, oni drugi mu je pa kar v ksiht zabrusil nekaj krepkih in to s tako ljudsko preproščino, da so se gledalci takoj postavili na njegovo stran. Da niti ne omenjam, da ljudje že tako ali tako ne marajo politikov in da je bil Anderlič že vnaprej obsojen, kaj mu je pa treba zmerjati ljudi, a zdaj si pa lahko te ta velike živine kar vse dovolijo, kaj si pa mislijo, da so, mi navadni ljudje pa imamo tudi svoje pravice… In moram reči, da sem se tudi sam ujel, da se Anderliču na tihem smejem in mu kar privoščim, da je dobil po nosu, naenkrat me pa kar prešine, pa kaj ga serješ, Jonas, a zdaj bomo pa takšne zadeve kar s pestmi reševali, kaj?, a zdaj je pa kar dovoljeno pretepati ljudi, ni problema, zadnjič me je nekdo nekaj zmerjal, točno, kar po gobcu bi ga moral, zakaj pa ne kar s pištolo?…

Se najbrž splača stvar pogledati z drugega zornega kota, kaj če bi bil na Anderličevem mestu v tistem pretepu kakšen reven profesor v zbitem jugotu, pa bi potem brali v časopisih, kako ga je nek lastnik lokala v elegantnem avtomobilu z mobitelom zbil po tleh do krvi? Če takole pogledaš, se pa stvar takoj drugačna zazdi, kaj? In naj za nameček še povem, da so mi prijatelji, ki ga poznajo, povedali, da je tisti tip baje enkrat na podoben način počil tudi eno punco…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Viktorji 1993

Super se mi je zdelo videti toliko starih znancev na kupu, le zakaj se zmeraj zberemo samo na kakšni veliki fešti? Miša, Popdizajni, Vinci, Darja Groznik, Jure Košir, Tanja Ribič, Igor Bergant, Sašo Hribar, Zoran Predin, Jelko Kacin, Saša Gerdej, seznamu ni ne konca ne kraja. Sranje je samo to, da kar mrgoli fotografov in moraš kar paziti, da te slučajno kateri ne ujame z odpeto zadrgo na primer. Pa nenehno ti nekdo moli kakšen mikrofon pod nos, nekatera vprašanja se tako bedasta, da se komajda zadržiš in ne reček kakšne zares sočne…

Pa potem se zmeraj najde še kdo, ki se vrti okoli tebe in čaka, da ga bo kakšen fotograf slikal skupaj s tabo, Miha Brun je recimo tipičen primerek, že ob prihodu v dvorano me je pričakal in govoril neke vljudnostne fraze, da najprej sploh nisem zaštekal, kaj hoče. Saj me sploh ne prenašaš, si mislim, kaj mi potem tukaj nekaj moliš roko in nekaj mrmraš, zahojenec? Ko so se pa začele bliskati fotografske bliskavice, mi je bilo pa takoj jasno.

-Jonas

  • Share/Bookmark

K frizerju

Že nekaj mesecev sem se pripravljal, da je treba nekaj storiti s frizuro, pa se nikakor nisem mogel odločiti. Že kakih deset let nazaj je bil moj sistem preprost, postrižem se na kratko, potem pa čakam, da mi lasje zrastejo do ramen. Tako tudi zdaj nisem bil pri frizerju, odkar sem se pred kakim letom in pol ostrigel pred kamerami in v svoji samoljubnosti delal iz tega medijski dogodek – Jonas pri frizerju. Takrat se mi je to zdelo res nekaj norega, da je mogoče iz take banalnosti narediti tak dogodek. In je bil res dogodek, kar pomeni, da smo Slovenci res željni česarkoli, kar nas vsaj za trenutek iztrga iz vsakdanjosti. Pa se v glavnem nič ne dogaja. Naše zvezde se ne pretepajo, se ne ločujejo, ne pijančujejo, nimajo aidsa (naj potrkam po lesu), ne delajo samomorov…

Danes grem na striženje. Sem se odločil. In če že grem, grem k najboljšemu, trenutno je to Mare iz Domžal, tako mi pravijo ljudje, ki jim verjamem. Bomo videli, če bo tipček jutri še hodil in imel cele roke in noge, potem me je dobro postrigel… ha, ha, ha,…

-Jonas

  • Share/Bookmark

« Prejšnja stran