Arhiv za mesec September, 1994

Demanti, tretjič

V Novicah nikjer mojega pisma. Kličem Bauerja, pa se mi opraviči, da nekako niso mogli, ampak da bo objavil enkrat te dni. Zakaj si mi pa potem rekel, da mora biti v isti rubriki, zakaj sem moral čakati cel teden?, komaj zadržujem, da ne pobesnim? No, ja, saj bo, najkasneje pojutrišnjem, v petek.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Demanti, drugič

Novicam sem poslal pojasnilo v zvezi s Streetballom, prav potrudil sem se, da sem naštel samo dejstva in da nisem koga preveč užalil, saj se mi zdi brez smisla spet začenjati kakšno vojno. Da so mi Adidasovci (kaj si o njih mislim, seveda nisem zapisal) so mi sami ponudili denar, pa potem plačali nekoga drugega, da sem na prireditev vseeno prišel, da nisem mogel dogo ostati, ker sem istega dne sodeloval pri neki dobrodelni prireditvi (zastonj) v Fužinah.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Demanti

Včeraj nikakor nisem mogel dobiti na telefon Marjana Bauerja, urednika Slovenskih novic, da bi se pogovorila o tistem zoprnem pisanju v njegovem cajtngu. Danes pa sva se zmenila, da bo v objavil moje pojasnilo, vendar da mora biti pojasnilo v isti rubriki. To pa pomeni, da mi bo stvar objavil šele čez teden dni, v sredo. Čez teden dni! Prav s težavo sem požiral bes, čez teden dni bodo ljudje že zdavnaj pozabili, zakaj gre, meni pa telefon že dva dni nenehno zvoni in me raznorazni ljudje sprašujejo za pojasnilo. A je to res?, a je to mogoče?, potem se pa vmes še najde kdo, ki zadeve sploh ni bral, ampak je samo nekaj slišal, hej, a je res, da si eni firmi naredil za dvajset tisoč mark škode, ker te ni bilo na prireditev?…

No prav, pa čez teden dni. Bom imel vsaj čas za premislek. Marjan pravi, naj mu dostavim odgovor v ponedeljek, v sredo bo objavljeno…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Spelji se, Bauer!

Zjutraj pregledam sporočila na tajnici in nič ne razumem. Edi Štravs, eden od organizatorjev sobotnega košarkaškega dne mi panično sporoča in se opravičuje, da oni nimajo nič s tisto kriminalko v Novicah. Grem kupit Novice, mogoče mi bo potem kaj bolj jasno.

In mi je kar gobec odprlo.

Speljita se, Esad in Jonas!

Nek bednik, ki se pod svoje pisanje niti podpisati ne upa, piše z ogromnim naslovom: “Speljita se Esad in Jonas!” Esad si je menda upal kritizirati prireditev na Kanalu A, Jonas pa je “…polizanec slovenske tv scene, bleda slika Steva Blama z MTV, ki je zahteval honorar na dobrodelni prireditvi…”. Na Novicah mi seveda ni nihče upal povedati, kdo je ta skrivnostni E.N., najbrž iz bojazni, da mu ne bi pljunil v ksiht. Gnida seveda ne ve, pa ga tudi ne zanima, da mi je organizator pred mesecem dni izrecno razložil stvar dobesedno takole: “… Poslušaj, Jonas, septembra bomo imeli veliko fešto pred skupščino, nekaj denarja bomo dali v dobrodelne namene, ampak ne oziraj se na to, ker gre pravzaprav za reklamno akcijo za Adidas Streetball opremo, z novo kolekcijo košarkaške opreme bi radi prodrli na slovenski trg…”. Ne vem, kaj jih je pičilo na Novicah, pred časom so zaradi iste prireditve enako namočili Jureta Koširja z mastnimi črkami, njegovo pojasnilo pa objavili teden dni kasneje nekje v malem okvirčku.

Pri Adidasovcih pa mi je bilo vsaj všeč, da se tipi ne sprenevedajo in naravnost povejo, za kaj pravzaprav gre in se ne skrivajo za raznoraznimi dobrodelnimi akcijami, kot sta me na primer zadnjič dva kravatarja iz firme Real, d. o. o., prišla spraševat, če bi povezoval nekakšno veliko dobrodelno prireditev za boj proti AIDS-u, da bi bilo treba mladino bolj osvestiti, da je nevarnost že pred vrati, da naj mularija pazi na zaščito, bla, bla, bla… Takoj sta mi bila nekam sumljiva, od kdaj pa možakarje s poslovnimi kovčki zanimajo tovrstne zadeve, vprašal sem ju kar naravnost, zakaj pa se vajina firma sploh ukvarja z AIDS-som, odkod ta entuzijazem, altruizem in dobrotništvo?

In je eden že imel odprt kovček in je ponosno pokazal, s čim se firma ukvarja, mi smo prvi in neustrašni borci proti kugi dvajsetega stoletja, mi prodajamo kondome Real! Kondome! In mi je šlo kar na smeh, lej ga barabo, nategnil si celo ministrstvo za zdravstvo, da po šolah uči mlade uporabljati zaščito, s tabo grej v kampanjo proti AIDS-u, ti boš pa služil s kondomi. In sem jima rekel takole, fantje, na dobrodelnih prireditvah nastopam vedno zastonj! A še predno so se jima usta razlezla v nasmeh, sem dodal: Vendar pa, če v katerem koli časopisu ali na radiju ali na televiziji zasledim eno samo omembo vaše firme, potem zame to ni več dobrodelna prireditev, ampak navadna reklama. V tem primeru hočem pa honorarček. Prav?

Sta takoj rekla, da se bomo raje zmenili kar za honorar.

Prireditev je potem zaradi bedne in amaterske organizacije totalno propadla, svojega honorarja pa tudi nisem nikoli videl… Na kar lepem številu dobrodelnih prireditev sem že sodeloval, pa sem vsaj na polovici imel občutek, da me je nekdo pošteno nategnil. Vprašajte Saša Hribarja, ta vam bo povedal še kakšno bolj sočno s tem v zvezi…

-Jonas

  • Share/Bookmark

« Prejšnja stranNaslednja stran »