Arhiv za mesec Oktober, 1994

Marginalci

Nek marginalec se oglaša v Sobotni prilogi in pljuva po meni, zahteva posredovanje javnega tožilca zaradi moje radijske oddaje Veseli Decibeli (vodij jo pod psevdonimom Toni Božanski). Nekega večera rečem poslušalcem, dovolj je sprenevedanja, dovolj je teh romantičnih radijskih zmenkov, povejmo naravnost, kaj bi radi… Evo naj pokliče kdo ki bi rad danes fukal, pa bomo organizirali zmenek…

In je šel tisti cepec v luft in je izkoristil šanso, da lahko malo razgraja po časopisih… Kako sem že naveličan takih in podobnih izgubljencev, ki želijo opozoriti nase na račun nekoga drugega. Saj si predstavljate, tipček je popolna nula, pa doma razmišlja, kaj naj naredi, da bi prišel v javnost, ideja, bravo, zakaj pa se ne bi postavil pred skupščino in kričal “… Kučan je bebeeeeeec!!!,… gladovna stavkaaaaa!,… Komunistiiiii!…

Zagotovo pridejo kmalu televizijci (pa saj ni treba, da pridejo kmalu, se jih pa malo počaka) in ni hudič, da se ne bi pojavil kje v kakšni oddaji, če že ne kot glavna vest v dnevniku, pa vsaj ob koncu, tam pred športom…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Jeans by Jonas

Konec norega tedna. Vsak dan se vozim v Kranj ali v Ljubljano podpisovat na kavbojke. V začetku novembra pripravljava z Borutom Petričem uradno predstavitev blagovne znamke Blue Moon, Jeans by Jonas, v ljubljanskem Eldoradu. Novinarska konferenca mora biti, pa kakšna zakuska, da so novinarji dobre volje in ti potem ne napišejo kakšnih bedarij, vse skupaj mora biti skrbno pripravljeno, sem se že nekajkrat opekel, ko sem podobne stvari preveč z levo roko in s premalo razmisleka počel. Potem pa zvečer še modna revija, Metka bo poklicala punce, Borut bo predstavil še kaj iz svoje trgovine… Še enega dobrega voditelja najdem, se mi zdi, da ni pametno, da bi sam vodil revijo. Sašo Hribar, recimo, ali pa Miša.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Miss v toplicah

V Čateških pa norija. Tisti, ki so tam že ves teden pravijo, da se bodo babe požrle med sabo, da je še huje kot lansko leto. Zdaj so razdeljene na tabore. Vse trdijo, da jim je vseeno, katera bo zmagala. In po nekaj urah veš, da ni res. Geržina je kot na kotalkah. Včeraj je šel ponoči v Maribor. In potem nazaj. Podlesnik razvršča dekleta na odru. Občudujem ga, da ne izgubi živcev. Z Vogrinčičem in Bauerjem posedamo naokoli in premlevamo kandidatke. Nekaj ur pred zaključno prireditvijo vse kaže, da imajo največ možnosti Vesna Dolenc, Janja Zupan in Lea Petrač. Filipčič (ta je tisti, ki bo dal glavno nagrado) hoče imeti na vsak način Katjo Kori, pa kaže, da ne bo nič, ji manjka višine. Meni je še najbolj všeč Janja, ker se zna tudi pogovarjati in je prijazna. Tam nekje se sprehaja Helena Blagne. Ni mi jasno, zakaj nosi tisto bedasto usnjeno kapo na glavi, videti je kot kakšna slikarka, je pa res, da o modi nimam pojma. In nimam pravice kritizirati. Bi ji odrezal tiste smešne pete na čevljih, videti jih ne morem.

Uro pred prireditvijo se že nabirajo novinarji. Po hodnikih se sprehaja TV ekipa Bojana Kranjca in puncam zastavlja bedasta vprašanja. Škoda, da je postal tako predvidljiv. Prav nič me ne preseneča, da se je odločil posneti prispevek, v katerem se bo norčeval iz deklet, češ, kako so neumna in nerazgledana. Saj veste, tisti stari predsodek, da so lepe ženske praznoglave. Grde so pa nujno pametne, ali kaj? Samo Krajnc si lahko izmisli dekletom postavljati vprašanje: “Ali veš, kakšna so bila Rubensova dekleta?” Prišli so tudi Kajevci, oni imajo čez nekaj tednov tudi nek izbor, pa so prišli “pogledat konkurenčno prireditev…”, kot sem slučajno ujel pri recepciji. Imam občutek, da so nekoliko škodoželjni, da bi jih prav veselilo, še bi Geržini vse propadlo. Jože Jerman me prosi za kratek intervju, pa ga sploh ne upoštevam. Zame je preveč kreativen (= si preveč sam izmisli in zlaže), preveč šokanten (a je že kdaj napisal kakšen naslov članka brez klicaja ali vprašaja?) in premalo korekten (le zakaj ga vedno zanimajo samo umazanije?).

Nad izborom nastopajočih sem razočaran. Edvin Flisar, Čudežna polja, Aleksander Jež… Saj so fejst pobje, niso pa zvezde. Kje je Magnifico? Kje je Kreso? Kje je Švajgerica? Kje je Godčevka? Kje so Pobdizajnovci?

Zmagala je Janja. Ni mi pa jasno, kako je Lea padla iz prve trojice. Nekaj se je moralo zgoditi med preštevanjem glasov. Kakšen matematični čudež ali kaj podobnega. Kaj pa vem, prava reč, briga me.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Čateške

Zvečer moram v Čateške toplice, Metka je tam že od torka, ker je v žiriji za letošnji izbor najlepše Slovenke, in me vsak dan po telefonu sprašuje, kdaj pridem. Meni se pa nikakor ne gre, ne da se mi lenariti. Šel bom danes zvečer, jutri pa na finalno prireditev, pa še takrat bi se najraje kam skril, spet se bodo novinarji na zobe metali za kakšno izjavo. Najraje kakšno pikro na račun organizacije ali pa najnovejše misice.

Najprej je pa seveda treba oprati avto, v Avtohiši na Trdinovi, kjer imam garažo, je že po nekaj dnevih prašen. V avtopralnici pa srečam Zlatka Šugmana, zame še vedno najboljšega komedijanta starejše generacije v slovenskem gledališču. Predčasno se je upokojil, ker se je odločil počivati, pravi, da ima teatra čez glavo. Ampak je zdaj še huje, pravi, telefon nenehno zvoni, zdaj za to snemanje, zdaj za ono, pa za kakšno radijsko igro, reklamo…

-Jonas

  • Share/Bookmark

« Prejšnja stranNaslednja stran »