Srečno
Le zakaj mi črke s tako težavo v kompjuter padajo, zakaj zmeraj zabljuzim tako pozno v noč, kadar pišem tale dnevnik, pišem in brišem, pišem in brišem… Baje je Mozart pisal v enem šusu, brez popravkov. Jaz ne morem. Pa da bi na koncu vsaj nekaj zgledalo. Meni ni nikoli nič všeč, kar naredim…
Srečnega in zdravega želim vsem, ki so me letos imeli radi, še posebej pa svoji mami, ki ji tudi letos nisem znal biti takšen, kot si želi, pa očetu in njegovi ženi, Metki (in da bi v prihodnjem letu lažje prenašala moje muhe) in vsem njenim v Postojni (še posebej Tamari in Aaronu), Franclnu in Dragici, biljardistom v Desetki (spet so najboljši v državi), televizijcem TV Slovenija, Radiu Gama MM, tovarni SVEA Zagorje in njihovemu direktorju (ker so mi po njegovem naročilu v rekordnem času naredili pohištvo), Borutu P., Juretu K., Špeli P., Loši, Djurotu, Magnificu, Vladu K., Zoranu P., Šankrokovcem, Davorinu S., Sašu H., Matjažu, Košaku in Heleni, Dejanu, Stojanu, Popdizajnovcem, Vinciju, zdaj sem ga pa dobro usral, zdaj moram pa našteti vse žive, da ne bo kdo užaljen, hmmmmm…, ziher bom še koga pozabil in bo narobe,… nič,… tele sem naštel kar tako iz glave, pa saj če jih še cel kup naštejem, bo še vedno kdo užaljen (”…zakaj je pa Franclna prej omenil, kot mene…”), srečno novo leto pa želim tudi vsem drugim, ki imajo kakršnega koli opravka z mano, hudiča, v zadnjem trenutku sem se spomnil, vse najlepše tudi puncam pri Jani in Lady (še posebej Bernardi in Danici, dečvi kot se šika),… fajn se mejte,… lupčka,… cmok, cmok, cmok,…
-Jonas
