Arhiv za mesec December, 1994

Srečno

Le zakaj mi črke s tako težavo v kompjuter padajo, zakaj zmeraj zabljuzim tako pozno v noč, kadar pišem tale dnevnik, pišem in brišem, pišem in brišem… Baje je Mozart pisal v enem šusu, brez popravkov. Jaz ne morem. Pa da bi na koncu vsaj nekaj zgledalo. Meni ni nikoli nič všeč, kar naredim…

Srečnega in zdravega želim vsem, ki so me letos imeli radi, še posebej pa svoji mami, ki ji tudi letos nisem znal biti takšen, kot si želi, pa očetu in njegovi ženi, Metki (in da bi v prihodnjem letu lažje prenašala moje muhe) in vsem njenim v Postojni (še posebej Tamari in Aaronu), Franclnu in Dragici, biljardistom v Desetki (spet so najboljši v državi), televizijcem TV Slovenija, Radiu Gama MM, tovarni SVEA Zagorje in njihovemu direktorju (ker so mi po njegovem naročilu v rekordnem času naredili pohištvo), Borutu P., Juretu K., Špeli P., Loši, Djurotu, Magnificu, Vladu K., Zoranu P., Šankrokovcem, Davorinu S., Sašu H., Matjažu, Košaku in Heleni, Dejanu, Stojanu, Popdizajnovcem, Vinciju, zdaj sem ga pa dobro usral, zdaj moram pa našteti vse žive, da ne bo kdo užaljen, hmmmmm…, ziher bom še koga pozabil in bo narobe,… nič,… tele sem naštel kar tako iz glave, pa saj če jih še cel kup naštejem, bo še vedno kdo užaljen (“…zakaj je pa Franclna prej omenil, kot mene…”), srečno novo leto pa želim tudi vsem drugim, ki imajo kakršnega koli opravka z mano, hudiča, v zadnjem trenutku sem se spomnil, vse najlepše tudi puncam pri Jani in Lady (še posebej Bernardi in Danici, dečvi kot se šika),… fajn se mejte,… lupčka,… cmok, cmok, cmok,…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Božič

Potice, čestitke, šunka, piškoti, svetanočblaženanoč, nocoj je naš Jezušek Nazarenec v Betlehemi na svet prijokal, treba je biti doma na toplem in uživati, božič, potice, čestitke, šunka, piškoti, svetanočblaženanoč…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Bovec

V Sloveniji ni bolj oddaljenega kraja od Ljubljane. In prav tja rineva danes z Robertom, ležal sem cel dan in se že počutim bolje, ampak tale vožnja v Bovec me pa lahko dotolče. Z Manjo se nekaj meniva, če bi sploh šla, slabo vreme je, daleč je, ne počutim se še prav dobro, ativeškjejetabožjibovecjebemusunce, klinc, greva, posel je posel.

Pa nisva prišla daleč. Tam nekje pred Senožečami sva se obrnila in šla domov, v tistem snegu ne bi prišla več daleč.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Zagorje

Z Djurom nastopava v Zagorju, v diskoteki se kar noče in noče nabrati dovolj ljudi, in v garderobi igramo poker s še enim dečkom iz Ljubljane, ki ga je Djuro vzel s sabo, da ne bi bilo dolgčas, in nam kar naenkrat postane prav fino sredi tega Zasavja, tam nekje v neki dolini ždimo v neki sobici in mečemo karte, človek kar pozabi zakaj je tja prišel in kdaj bo večera konec, nastopati se nama kar naenkrat ne da, zaradi mene bi lahko ostali tam do jutra in pokerirali do golega…

Ob dveh ponoči pride gazda in reče da ni prav dosti ljudi, najbrž zaradi slabega vremena, da lahko odšpilava svoje v eni rundi, da bo čisto zadosti. Okej, stari, ni problema, gremo na oder, kitare v roke, gremo delat, radnička klasa!

-Jonas

  • Share/Bookmark

Naslednja stran »