Zlata nota

… spet je eden tistih trenutkov, ko sedim pred ekranom računalnika in čakam, da mi bo v glavo padlo kaj takega, kar se splača vreči na papir, daj no daj, Jonas, spomni se, kaj se je vse dogajalo zadnjih štirinajst dni, sam si kriv, zakaj si pa ne zapisuješ, včasih si bil lepo priden, si si vse zapisal v tisi svoj mali notesnik, vsak dan si kaj zabeležil, koga si srečal, kdo je kaj rekel, koga si s kom videl in kdo je bil kje užaljen,… zdaj pa tuhtam in tuhtam, nekdo mi je nekoč rekel, da mi bo kmalu nujno zmanjkalo snovi za pisanje, ker je Slovenija tako majhna, da v enem letu prav vsakega srečaš, premalo je znanih fac, o tistih, ki jih ljudje ne poznajo se pa tako ali tako ne splača pisati…

… začetek posnetka Zlate note sem gledal, pa nisem dolgo zdržal, vse je bilo tako nekam čudno, v dvorani je tako nekam domača scena, vsi se poznajo med seboj, glasbeniki, pevci, založniki, producenti, ploskajo nagrajencem na odru in navdušeno tulijo, ko pa se z njimi pogovarjaš zasebno, pa skoraj nobeden nima kaj dosti dobrega za povedati o drugih… leva scena, dobro je rekel Ali En, res je leva scena, doma smo se prepirali, kdo je imel prav, ali se ima Ali pravico tako obnašati, biti nesramen in zavrniti nagrado, ali ima Plestenjak pravico metati krožnike, ali se ima ta leva scena pravico zgražati, ljudje božji, kaj ste pa drugega pričakovali, kako naj se pa Ali drugače obnaša, ali naj kar pride na oder in se ves srečen in nasmejan zahvali in sprejme nagrado prav od tistih, ki jih tako neusmiljeno (in, priznati je treba, včasih prav duhovito) pljuva, a ste mislili, da bo prišel v reklcu in kravati in stopil na oder lepo počesan in rekel kaj lepega in prisrčnega (da si je pa upal eno od hostes prijeti za rit, pa vsaka čast, mene bi tudi mikalo, pa si ne bi upal)? Sicer pa, ali je bila nagrada tudi denarna?, a kdo kaj ve?, ker če ni bila denarna, potem bi bilo zanimivo videti tega mladeniča, če bi se potem tudi odpovedal kakim stotim tisočakom… priznam, da sem se hahljal, ko sem prvič slišal tisti njegov prvi štiklc z naslovom Leva scena, dober je, ha, ha, ful je faca, tale Ali En, lej ga, kako je jezen, prav simpatičen, ho, ho, dobro ga serje, he, he, oster je, madona, pravi jezni mladenič, hi, hi, a si slišal tisto od Domiclja in Čukov, o jebenti, dobro si upa, ha, ha, ni kaj, fant mnogo obeta… ko je pa njegov CD ven prišel, sem pa kar malo zaskrbljeno pogledal med komade, če ni kakšen posvečen dotičnemu Jonasu Ž., v tem primeru bi se pa najbrž bolj kislo nasmehnil, no ja, saj pravim, saj je simpatičen, he, he, ampak fant nima mere, zgleda da se je izpel, idej mu zmanjkuje, tole pa niti ni več tako duhovito, ah, no ja, he, he, malo mora še delati na besedilih, pa bo mogoče kaj iz njega, hm, več sem pričakoval, nekoliko me je razočarala produkcija, pa tudi druga besedila niso več tako sveža in udarna, kot bi človek pričakoval, no ja….

Janu pa ne dam prav, kaj se je njemu treba pretepati in bosti z mularijo (še posebej, če imaš zraven eno fejst babo), še dolgo se mu bodo zaradi tega smejali in ga vlačili po zobeh, pa še nekaj bi mu tudi svetoval, Jan, ne nastavljaj se toliko fotoaparatom, prav na vsaki klinčevi gostiji se pojaviš in slikaš, pa če je to otvoritev najbolj zakotne diskoteke ali pa izbor za miss Zgornjega Kašlja, kjer so fotografi tam si tudi ti, daj no, ne pretiravaj, naj te raje fotografi iščejo, namesto da ti iščeš njih, in Dominiku isto povej… in da ne bo pomote, Jana imam rad, morali bi ga slišati, kako igra kitaro…

-Jonas

  • Share/Bookmark