Arhiv za mesec september, 1995

Pacifik, Krško

Spet me so me zvlekli na nekakšno polfinale za miss v diskoteko Pacifik v Krškem. Jaz sem bil pa šofer. Včasih mi kar paše takšna vloga, da se mi ni treba nastavljat fotografom in da lahko novinarjem rečem, kadar hočejo kakšno izjavo, kako se je pa vam zdel ta izbor?, oprostite, danes sem pa tukaj samo kot šofer, vprašajte raje Metko. Pa sta me vseeno napadla tista dva, ki te dni pišeta v Nedeljskem Dnevniku o zakulisnih igricah izborov za najlepša dekleta. Ko tisto berem, se mi kar lasje pokonci postavljajo, včasih zato, ko vidim, kaj kdo govori (in ker vsakogar tudi osebno poznam, mi je seveda takoj jasno, kdaj kdo govori bedarije, laže ali pa se dela frajerja), včasih pa zato, ko novinarčka kar zapisujeta blebetanja ljudi, ki svojih izjav niti nočejo podkrepiti z imenom in priimkom. “Glas iz ozadja nam je zaupal tudi to, da…” Ogabno! Kaj ni Nedeljski Dnevnik dovolj ugleden časopis, da mu ni treba brskati po dreku s pomočjo “glasov iz zakulisja”? Posebej še, kadar ta “glas” omenja in pljuva ljudi, ki jih našteva z imenom in priimkom, le svojega ne upa izdati. Pa tega sploh ne zamerim tistemu, ki anonimno pljuva po drugih. Zamerim novinarčkoma, ki svoj mikrofonček nastavljata prav vsakemu, ki ima kaj umazanega povedati. Pa čeprav ne povesta niti ali je to snažilka ali predsednik države. Kar je pa bistvena razlika. Aja, saj so povedali, kdo je, oprostite! “Glas iz zakulisja!”

Drugače je pa v programu zopet blestel Sašo Hribar, pa tudi Dominik Kozarič je razveselil marsikoga v občinstvu (meni osebno je po najljubši, kadar se za odrom kaj pogovarjava), pa Eva Longyka se je potrudila in se fino uštimala (”da ne bo kdo mislil, da se tistih misic kaj bojim…”), organizator je pa tudi presenetil z nastopom All Capone Štrajh Tria.

-Jonas

HOG Slovenija

Pri Žabarju je bil zvečer ustanovni sestanek novega motorističnega kluba, jedača je bila dobra, pijača tudi, družba pa sploh. Najbolj sem bil vesel Urške Hrovat, poleti je kupila motor in je zdaj prava bikerica… pa še blond, take imajo baje motoristi najraje, he, he,… Pa Niko Mihelič je tudi bil tam, ravno zadnjič sem prvič v življenju gledal dirko formule od začetka do konca, takrat, ko je Schumacher z gumami brez profila vozil po dežju in zmagal, pa še s šestnajstega mesta je štartal, težek faconar, ni kaj, no, saj sem že prej dostikrat gledal formulo, ampak nikoli od začetka do konca, se razumemo?, no, in sem potem Nikotu rekel, da je dobro komentiral…

-Jonas

Pop TV

Na tajnici je sporočilo Tomaža Peroviča, najbrž že nekaj dni staro. Baje je šel k Amerikancem, zdaj so baje prevzeli Megliča in štajerski Tele59, zdaj naši čenčajo samo o tem, kako bodo zdaj ti pobje vzeli stvar v svoje roke in naredili pravi bum tako kot oni pač znajo… Nova televizija, petkrat boljši program od nacionalke, stokrat višji honorarji, tisočkrat več ustvarjalne svobode, mlade sile itd… Na slovenski televiziji kar vsi razmišljajo, da bi zamenjali službo in eden drugega sprašujejo, ti, kaj pa ti misliš o tem, a boš ti tudi šel, kaj?, a misliš da se splača, a ti veš kaj več o teh tipih?

Kot že rečeno, Tomaž je že nekaj časa tam, to pa seveda najbrž ne pomeni, da me je klical zato, da bi me novačil za njihov program, po moje je spet obljubil kakšni svoji študentki (poleg dela na televiziji namreč predava tudi na novinarskem faksu), da ji bo zrihtal intervju z mano. Zadnjič sem eno prav grdo nategnil, sem obljubil izpolniti nek vprašalnik v študijske namene, o medijih in to, pa sem potem šel v Postojno, pa potem pozabil… Sorry, punca, če tole bereš, nisem nalašč, je pač prišlo nekaj vmes…

-Jonas

Slovenske Konjice

Niti sam ne vem, kako sem se spet znašel na nekakšnem izboru za miss, neko polfinale je ali kaj, za miss Slovenije menda, prireditev vodi nepozabni Sašo Hribar, prekleto dober je, celo predober, ne da se ga zaustaviti, publika se valja po tleh od smeha, punce na odru pa zardevajo. Sponzorji in organizatorji pa tudi, nekateri niti ne od sramu, ampak od besa. Fantje, sami ste si krivi, kaj pa kličete Hribarja na tako zadevo, a ste mislili, da bo prišel v suknjiču in kravati, in da se bo obnašal kot Janez Dolinar, vljudna lepa slovenščina in to? Jok fantje, ne bo šlo. Če že najemate Hribarja, se kar pripravite na marsikaj.

-Jonas

Dunaj

Včeraj me je prijatelj ustavil na ulici in vprašal, če bi šel jutri zraven na Dunaj, pa sem rekel, zakaj pa ne, tam je zmeraj luštno. Enkrat sem že zapisal, če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj. In sem vmes pogruntal, da je še najbolj pametno doma pustiti kreditne kartice. Je pa lepo tam, celo popoldne smo se sprehajali tam v fusgenger zoni okoli hotela Sacher… In sem imel zjutraj trden namen, da se domov ne vrnem brez originalne saher torte, tam jo dobiš lepo zapakirano v leseni škatli in samo tisto je prava saherca, dobena druga ne more biti saherca, če ni iz hotela Sacher, aneda… No, ob poti nazaj sem se pa že premislil, klinc, potem jo je pa treba pojesti, pa tako ali tako se bom kmalu spet preveč zredil, šenkat jo pa tudi ne mislim,… Zdajle doma mi je pa spet žal, da je nisem kupil… Pa en fotoaparatek sem hotel kupiti, ne vem zakaj sem se zapičil ravno v Kodakovega, nobenega drugega nočem in ravno teh niso tam okoli nikjer imeli. Po moje sem imel še srečo, saj bi ga kupil ne glede na ceno in bi me opeharili sto na uro… Je bil tam en kafič, kjer smo za kavo plačevali po štirideset šilingov, pa nam je šlo samo na smeh… Klinc, kaj ti je pa treba hoditi na Dunaj, če ti je škoda penezov…

-Jonas

Klinika spet na odru

… saj ne, da bi bili čisto usrani od strahu, Tanja, Mirjam, Borut, Djuro in jaz, ampak po letu dni premora nismo bili najbolj prepričani vase na odru, o ja, se je vmes zataknilo ene parkrat, je hecno, veš, kadar ti mora kolega na odru dati repliko, na katero lahko potem ti odgovoriš, in je tvoj stavek zelo važen, ker če ga ne poveš, potem ne bo kasneje v dvorani nihče razumel, za kaj gre in je torej ene stvari treba nujno povedati, tale nasproti tebe ima pa v očeh tisto značilno praznino, zgubil se je, točno ve, da je nekaj narobe, ne ve pa, da je on na vrsti, da nekaj reče, kaj šele da bi vedel, kaj je treba povedati, potem pa začneš ti sam mutit, no, seveda, Maks, najbrž si mi pa hotel reči, to in to, in ker vem, da si mi hotel reči to in to, ti bom pa jaz povedal to in to, in se potem prizor nekako pobere, publika takšnih zadreg tako ali tako ne opazi, vsi mislijo, da je to zanalašč, sploh pa ne v Kliniki Tivoli, kjer se dogaja še marsikaj drugega, kar človek v teatru sploh ne bi pričakoval, v glavnem, velikih težav na premieri ni bilo, kar je bilo za povedati smo povedali, pa še kaj več, publika se je smejala, za odra nas na koncu niso hoteli spustiti, rože smo dobili (in honorar tudi, he, he…), v laškem so prijazni, čeprav ti tam nikjer nočejo postreči z Union pivom, res pa nam je en natakar v hotelu hotel ustreči in se je ponudil, da mi bo Uniona naredil, je menda treba samo zmešati Lahko Laško z vodo, pol na pol, pa je…

-Jonas