Arhiv za mesec November, 1995

Povečava

Ravnokar sem gledal Šircino Povečavo na televiziji, prekleto dobra je Majda, malo imamo takih, ki nekaj vejo o tistem, kar govorijo. Zdajle bojo pa še zavrteli Hladnikov film Ples v dežju z Miho Balohom in Dušo Počkajevo. Dušo sem imel še srečo gledati v živo v ljubljanski Drami v njeni zadnji predstavi, z Balohom pa sem celo imel priložnost skupaj igrati na odru Drame. V predstavi Krajnski komedijanti. Predstava je bila tako zanič, da je ob koncu premiere Bratko Kreft zbežal iz svoje lože, samo da se mu ne bi bilo treba prikloniti pred publiko. Hudo je bil jezen. Meni so dali igrati vlogo Repiča, porazno za en k… sem bil. Bljak. Nerad se spomnim tiste predstave…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Poden

Nikdar, nikdar, nikdar, nikdar, nikdar, nikdar, ne, ne, nikdar še nisem imel slabše oddaje, kot danes. Pa da ne bo zdaj kdo mislil, da zdaj spet nekaj sitnarim zato da bi me potem tolažili, saj ni bilo tako hudo, daj, daj, Jonas, obriši solze, saj bo vse v redu, saj nisi tako slab, no, no… Resno mislim, danes je šlo res vse narobe. Že na samem začetku nekaj z mikrofonom, pa še potem dva bedasta telefonska klica, živjo, zakaj pa ni oddaja daljša, zakaj pa je ravno med dnevnikom, ojej, včasih si mislim da bi bilo res najbolje, da bi morali tisti, ki bi se radi po telefonu pogovarjali, napisati prej eno pisemce in če bi bilo pismo zanimivo, bi jih pa potem nazaj poklical domov in bi se potem gotovo lahko kaj zanimivega pogovarjali, zdaj je pa vse bolj ali manj od sreče odvisno, kdo pokliče, lahko je kakšna ful zanimiva punca, lahko je pa tudi kakšen psihopat… Že zdavnaj sem razmišljal o tem, in je pravzaprav samo en razlog, zakaj nočem tega – ker me bodo potem spet obtoževali, da oponašam Cokesa z MTV-ja.

In ko se je oddaja že bolj tako-tako začela, sem postajal še sam vedno bolj slabe volje in je šlo kot po hribu navzdol. Izgubil sem koncentracijo in sem potem pozabil v katero kamero je treba gledati in ko sem še to napako skapiral, sem postal še bolj slabe volje in je bilo konec… Najraje bi se sam sebi na ramenu zjokal.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Thaler

Thalerjeva modna revija v Celju. Zaradi Perota in njegove žene se pa vedno rad odpeljem v Savinjsko dolino, in mi tudi tokrat ni bilo žal. Revija je bila res dobra, zanimive obleke, dobre manekenke, odlična glasba… Le pri zakuski sem pogrešal sendvičke, le kdo si je zmislil tisto vegetarijansko pojedino, ubil bi ga najraje, iz Ljubljane sem se po dežju vozil uro in pol v koloni, potem so nam pa dali grozdje, jagode, banane itd… nič drugega kot sadje in malo sira. Vse umetniško aranžirano in zloženo na kupčke.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Razpad

Na televiziji srečam Pobdizajnovce, ravnokar so imeli nekakšno snemanje v neki otroški oddaji… Vprašam Toneta Košmrlja, kako je zdaj to z Resnikom in te stvari… In mi začne nekaj razlagati, ampak bolj površno, nič konkretnega mi ne pove, vidim da je isto stvar že stotim razlagal in si mislim da mu je najbrž že zoprno, pa tudi dobro ve, da ne sme svinjarij govoriti čez Vilija, ker se pač ne spodobi. Ne more pa skriti, da je hudo besen nanj in da je pač počilo, če ne bi zdaj bi pa čez teden dni…

Na poti domov sem razmišljal o tem in sem se prav nelagodno počutil zaradi tega, ni mi bilo prav, da so se tako grdo razšli, pa ne zaradi glasbe, jaz sem tako ali tako povsem drugam usmerjen, kar se tega tiče, ampak zaradi tega, ker sta oba moja prijatelja, Tone in Vili. In moraš potem paziti, da z obema ohraniš dobre stike, da se ne zameriš enemu, ker se pač pogovarjaš z drugim…

Mika, novega pevca sem tudi spoznal, tako na hitro, nič kaj dosti se nisva pogovarjala, živjo – živjo, kako je kaj, me veseli, bla, bla… Bo pa imel težko nalogo, nadomestiti Resnika ni lahko. In seveda tudi Viliju ne bo lahko najti takšnega pesmopisca, kot je Tone (tale stavek sem seveda samo zato napisal, da se ne bi Tonetu zameril, ker hvalim Vilija… jebenti, res je težko takole krmariti med Scilo in Karibdo, jaz bi najraje videl, da bi se pobotali…).

-Jonas

  • Share/Bookmark

Naslednja stran »