Arhiv za mesec April, 1996

Po mestu

Tako prekrasno vreme je bilo danes, da sem sem Ljubljano vsaj desetkrat z motorjem prevozil. Konec tedna, srednješolcem se ne mudi domov, pa se zbirajo pred Prešernovim spomenikom, krščanarji prirejajo reklamni koncert (Agropop, Anja Rupel), malo se potikam tam okoli in gledam, če bom srečal koga znanega… Agropopovci imajo seveda že popoldne tonsko vajo, olejga Klinči, kako si kaj, kje imaš pa Anjo, nekje blizu je, bi morala biti že tu, kako ti kaj gre, dobro hvala, vse pod kontrolo, olejga Polde, kako je kaj… Že spet sedem na motor, pa se izza vogala prikaže mogočna Šerbi, oooooooo, lep pozdrav, kako je kaj?… Vsa je presrečna, da se je dogovorila z mojim prijateljem Borisom1 iz Kopra, da ji bo sponzoriral športna oblačila, kavbojke in te stvari, zdaj je lansiral svojo blagovno znamko Osare, Šerbina pomoč pri reklamiranju mu bo gotovo prav prišla…

Menda bo zvečer tudi modna revija, manekenke so tudi že prišle, pa so silno slabe volje, ker se bodo očitno morale preoblačiti v nekem kombiju, sitne postajajo iz minute v minuto. Kriza, to res ni za zdržat. Kaj so pa sploh prišle, honorar je bil tako ali tako beden, pa se vseeno rade kažejo, kot da niso vnaprej vedele, da bojo morale migati pred tisoč glavo množico na lesenih dilah zasilno postavljenega odra… Kaj so pa pričakovale? Modno stezo, publiko na stolih in vsaka svojo garderobo? Na sredi Prešernovega trga? Drugič vam ne bi škodilo nekaj več selekcije pri izbiri angažmajev, punce moje drage, seveda vam nihče več noče dajati spodobnih honorarjev, če pa vsi že vejo, da boste šle tudi za petdeset mark kamorkoli…

Ej, mimogrede, spoštovani bravec ali bravka teh vrstic, a je danes tudi na tej strani en kup reklam za razne telefonsko-astrološke stručkote? Jaz v te zadeve ne verjamem, da ne bo kdo kaj mislil, zakaj to vedno vržejo na mojo stran, to so propagandne finte, jaz te logike itak ne štekam, če je tu sploh kaka logika…


-Jonas



1. Boris Popović, kasneje župan mesta Koper.

  • Share/Bookmark

Nova imena

Ravno po nekdanji Titovi se peljem (hudiča, ne morem si zapomnit, kako se tej ulici zdaj reče, ko so jo preimenovali sem si rekel, da se še nočem navaditi na novo ime, za vsak slučaj, če bi se oblast kmalu zamenjala, takrat ni bilo še vse ziher, pa se bom potem spet na novo ime moral navaditi, če rdeči naredijo spet kako revolucijo…), no, po Titovi se torej peljem, pa mi nasproti začne en audi hupat, noter pa Košir in Jovan, opala, ej, teh dveh modelov pa že dolgo nisem srečal, kakšno leto bo tega, takoj stisnem bremze in tam na tavelikem prehodu za pešce pri Nami obrnem in se zapodim za audijem, pri križišču z Aškerčevo (saj se ji še tako reče, kaj?) ju dohitim in se kar takoj ob cesti zaparkiramo, olejga, kako je kaj, kje imaš harleyja, Jure?, jebenti, a veš da se sploh še nisva peljala skupaj?… pa najprej o motorjih zadebatiramo, pa potem o glasbi (nov CD sta spet izdala, odličen je, bend se pa zdaj imenuje Pasji kartel), smučariji, pa nazadnje o ženskah, kajpak… Pozdravi Metko, ti pa Alenko, kje maš pa ti kakšno Jovi, ejga?…

-Jonas

  • Share/Bookmark