Arhiv za mesec Maj, 1996

Copycat

Šeki (saj ga poznate, tisti, ki je bil menedžer Magnificovemu bendu U’redu, pa nekaj je bobnal pri Zabranjenom pušenju, zdaj pa je Sashin menedžer) že dva dni kliče zaradi nocojšnje otvoritve nove ljubljanske diskoteke Manhattan, kje pa je to, hudiča, ja tam ob bazenu v Tivoliju, ja a ni tam Nexus diskoteka, ja je bila pa je zdaj nov lastnik, ja pa kaj potem če je nov lastnik, ja je zdaj prenovljeno in ima novo ime, ja pa a veš da je tam še vsaka diskoteka propadla, ja kako propadla, ja tako lepo propadla, včasih je bil Čuk klub pa Hipodrom pa Valentino pa kaj jaz vem kaj še vse, ja pa nima veze, zdej ne bo propadla, pridita z Metko na otvoritev, jaz in Sale sva tam zdaj šefa za muziko in nastopajoče pa rihtava otvoritve pa te stvari, okej ni problema, pridem pogledat mogoče bolj zvečer…

Še prej pa v kino za Bežigrad, dober film igra (Copycat), sem videl reklamo, Sigourney Weaver in Holly Hunter, to mora bit strašna stvar, Weaverca mi je jako všečna, se še spomnim, kako smo drgetali v kinu Šiška leta nazaj, ko so vrteli prvi film Osmi potnik, pa nobeden ni vedel, za kaj se gre, samo za stole smo se držali od panike, ko je tista žival harala po vesoljski ladji in sem bil na koncu filma ziher da se je skrila v tisto mačko, ki jo je kapetan Ripleyjeva (Sigourney Weaver) s sabo nosila in se šla spet zamrznit z njo za pot na Zemljo, pa se je potem v drugem filmu Aliens izkazalo, da sem se zmotil, v glavnem, da ne bluzim preveč, strašna glumica se mi je takrat zdela, malo je bab, ki se požvižgajo na svoj izgled na filmu (sicer pa se je bilo njej prav lahko požvižgat, s tistimi njenimi doooooolgimi nogami, bes jo plentaj) in glumijo zares, direkt iz mufne pufne (za moškega se reče, da glumi z jajci, pri ženskah pa se nekoliko težje poslužiš tega izraza), Sigourney je takrat kar švicala od panike na platnu, prava glumačica da se reče, v najboljšem pomenu te besede, no zdaj v tem filmu (Copycat, Posnemovalec) je pa že kar precej zrela ženska in se ona tega prav dobro zaveda in niti ne poskuša nategovati publike, oh, glejte kako sem še dobro ohranjena in mična, tako kot ima recimo Goldie Hawn v vsakem filmu štiri dvojnice, eno za noge, drugo za rit ob posnetkih od zadaj, pa še dve za levo in desno dojko, zdaj ko je Spielberg izumil računalniške dinozavre, se pa že veseli, kako ji bojo z računalnikom na posnetkih dvigovali rit in joške…

No torej, v tem tanajnovejšem filmu pa Weaverca ne pada na tisto staro past vseh igralk, ki bi rade zmeraj bile lepe na odru in pred kamero, eno tako smo imeli v našem letniku na Akademiji, ko je imela v vseh vlogah, pa če je bil Shakespeare ali pa Cankar, zmeraj lepo počesane in razpuščene lase in natančen make up… včasih sem imel občutek, da bi še snažilko tako igrala, vsa lepo urejena in to, torej Weaverca pa ne, ona pa tukaj igra eno zapito starajočo se babo s kupom problemov, jebenti, ko začne tuliti in se tresti od strahu, me je v dvorani kar srh začel spreletavati…

No, po filmu sem jasno moral še pogledat v tisti najnovejši Manhattan, da vidim zdaj to čudo, kako so ga prenovili… no, tam pa gužva in standardni obrazi, pa me to sploh ni motilo, še vesel sem bil, da sem lahko pozdravil kup starih znancev, recimo Anja in Klinči sta prišla, pa Dubokovič pa tisti hecni frizer Sašo (ta se bo od silne energije enkrat razpočil) pa Brigito sem tudi videl pa Loša, Djuro, Košak (njemu me je moral Loša spet predstaviti, ker imam občutek da me ne pozna več) in seveda Šeki in Sale (Sasha) vrtnar… z njim se se tudi največ potem pogovarjal, raje smo stali pri vhodu in se zračili, notri je bila res prehuda gužva… s tistim svojim simpatičnim hitom je kar presenetil Slovence, kot da bi se kar naenkrat od nikoder prikazal na naši glasbeni sceni, nekateri se sprašujejo a zdaj pa lahko kar vsakdo ploščo in video posname, ali kaj, kaj je zdaj to za eno sranje, to je samo pri nas možno, ma ja, malokdo pa ve, da je Sale svoje dni študiral petje v operi, pa da odlično igra kitaro, pa da ga lahko na marsikateri plošči slišite med spremljevalnimi vokalisti, recimo pri Magnificu…


-Jonas

  • Share/Bookmark

Papež na obisku

V dvigalu Delove stolpnice srečam Saleta (“če je nekdo – slab gospodar, – rešuje ga – dober vrtnar…”) in njegovega menedžerja Šekija. Najprej seveda obvezno pade nekaj štosov na račun čefurjev, “… preveć jih je že…” in potem takoj na kavico, pa debata o novem videospotu, pa da moramo kaj nastopati skupaj itd, itd. Jaz sem takoj za, honorar ni problem, se bomo že zmenli, glavno da bo žur…

Papež sem, papež tja, vsi samo o papežu čebljajo. In ko se popoldne peljem skozi mesto, res vse zagrajeno, policajev ko listja in marihuane, ljudje pa na ulicah čakajo, da se Pavle mimo pripelje. In me je premamil firbec, da sem še sam debelo uro čakal, kdaj pride povorka mimo. In so res prišli. Papež v belem zastekljenem avtomobilu, star je že in betežen, prav z naporom se drži pokonci in maha ljudem, a meni se je vseeno zdel frajer. Čeprav ne spadam med goreče vernike, se vseeno priklonim vsakemu, ki zagovarja mir in nosi pomoč ljudem, pa čeprav samo v glavah. Ni mi bilo žal čakanja, gužva pa tudi ni bila prevelika. Razjezilo me je le to, da mi je en policaj ukazal premakniti moj motor bolj stran od glavne ulice, bogve zakaj, mogoče se je ustrašil, da ga bom vrgel papežu v glavo… Preveč so panični, da bo šlo kaj narobe…

Zvečer sem se spomnil na Lošo in njegov izostanek pred tednom dni in ga poklical. Kar videl sem ga, kako se je ustrašil, ko je zaslišal moj glas, “ej, Jonke, oprosti, kaj naj rečem…” Jasno, bilo je kot sem takrat predvideval. Na Reki je bil šele ob enajstih na vrsti, potem pa nobene šanse, da bi ga kdo peljal do Celja… Kajpak. Saj mu ne morem zameriti. Kdor ga pozna, že ve, zakaj. Kot da bi kregal petletnega otroka, vidiš da mu je žal, ampak naslednjič bo spet kaj ušpičil…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Zaman

Baje se je Helena danes poročila, tako mi zatrjujejo v časopisih. Helena Blagne, poročena Zaman. Čudno se sliši. Posebej če “Zaman” naglasiš na drugem a-ju. Po eni strani ji zavidam, ko je videti res srečna, po drugi me pa kar srh spreletavam, ko slišim koga, kako se pogovarja o njej in njenih škandalčkih… O tebi tudi vse vedo, dragi Jonke, še več, kot je res!…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Stalin v Celju

V Celju bi morala z Lošo nastopiti za Perota Thalerja, danes praznuje pol letnico obratovanja kafiča Stalin v Celju, ves dan so imeli žurko z lokalnimi rock skupinami, za konec pa so šibali še Šank Rock. Bi morala, pravim, pa nisva. Ker je imel Loša dogovorjen še en nastop na Reki, nekaj so tam zamučkali z datumi, tisti koncert bi moral biti v soboto, pa so ga potem naknadno zaradi napovedanega slabega vremena prestavili na petek, ali nekaj takega, ne spomnim se več, kaj mi je razlagal popoldne, v glavnem, da se je zmenil s Hrvati, da bo nastopil že ob devetih in da ga morajo potem na hitro peljati v Celje, vse je zmenjeno, “ne brini, Jonase, odmah dolazim”, pa sem mu rekel da točno vem, kako je to, da se tista zadeva nikdar ne bo začela ob devetih, da poznam te finte, da mu bojo obljubili vse, samo da bo prišel, potem bo pa zamuda, pa bojo čakali da se zbere publika, pa da se stemni, pa da še do konca ozvočenje postavijo, pa da bo šele enkrat ob enajstih prišel na vrsto, Loša, ne seri, jaz vem, kako to gre, ko boš odpel, bojo pa začeli okrog spraševati, ej, a bi kdo peljal Lošića v Celje, “ajde dečki, ima li neko automobil”… on pa meni, ne, ne, sigurno, vse je zmenjeno, šoferja imajo že zrihtanega, vse je pod kontrolo…

Meni je bilo jasno, da ga ne bo in ga tudi ni bilo… In še kakšen teden ga ne bo mogoče dobiti na telefon, ker mu bo preveč nerodno, da so ga spet nategnili… pa da ga bom okregal…

Peter niti ni bil slabe volje zaradi tega, folka se je kar trlo pa tudi nihče ni bil kaj preveč jezen, ker ni bilo nič z najinim nastopom. Bova pa drugič prišla…

-Jonas

  • Share/Bookmark

Naslednja stran »