Pesnikom in pisateljem

Nesrečne duše, toliko težav z vnovčenjem svojega dela. Preklete založbe, založniki, birokrati, oblikovalci, recenzenti, računovodje, žicarji, dacarji…

V premislek:

Ena dobra zgodbica lahko na Mreži živi v večnost, zraven pa en guglas.1

-Jonas

  1. guglás -a m (â) googlov (ali kakršenkoli) oglas s spremenljivo vsebino: učinkovit guglas; tega guglasa nisem opazil;
  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. had, - 21.1.06 | 19:29

    je skrivnost, koliko se lahko nabere od adsensa mesecno?

  2. Barvita, - 21.1.06 | 19:44

    Zadnjič mi Mitja Čander pošlje mail, če se rojevala kaj novega. Sključenih ramen odgovorim, da razen blogganja, nič. Ampak tole, tukaj, jasno, ne šteje. Kot je moj ljubi hobby komentiral še en Beletrinec, nekdanji mentor ~ recimo temu tako: “Blogov pa res ne berem”. Kužno, trivialno in sploh …

  3. Barvita, - 21.1.06 | 19:46

    rojeva (glej zgoraj, 1. vrstica), pardon :-)

    za povrh si privoščijo še kupe slovničnih napak!

  4. samuelion, - 21.1.06 | 21:04

    ni treba razmišljat =) kaj se jim pa pustiš.

  5. Samo, - 22.1.06 | 19:27

    Hm, brez oblikovalcev vendar ne bo šlo. Recimo da odštejemo oblikovalca in zdravo pamet – dobimo tisoče znakov v eni vrstici, pa skrolaj v neskončnost. Prištejemo zdravo pamet in dobimo 90% spleta, ki je oblikovalsko zanič, brat se pa da za silo. Pri tem ciljam predvsem na strani, ki imajo 120 in več znakov v eni vrstici, še bolj pa na raztegljive strani, ki imajo na 20″ ekranu (vse pogostejši), tudi več kot 200 znakov, kar je nemogoče za branje. Oko preprosto ne najde nove vrstice. Mimogrede, optimalna vrstica ima 66 znakov s toleranco tam nekje do 90. Ta stran opravi izpit.

    Vsak tekst zdrži brez oblikovalca. Ker pa je vsako pisano sporočilo posredovano na vizualni ravni je nastala stroka, ki se ukvarja z učinkovitostjo posredovanja vidnih sporočil. Verjetno je že vsak imel v roki lepo berljivo knjigo in takšno, ki je popolnoma neberljiva. Prvo je najbrž delal oblikovalec ali tehnični urednik, ki je oblikovalsko osveščen, drugega pa mogoče kar urednik (je treba šparat, se ve …)

    Še en primer: oblikovanje in govorništvo sta sorodni dejavnosti. Govorec poskuša učinkovito posredovati vsebino z zvokom, oblikovalec z vidnim. Vsak se najbrž spomni kakšnega profesorja s faksa, ki je pisal odlične tekste, govoril pa tako, da je cela soba spala. Dobra vsebina še ni dovolj, da bo ciljna publika sporočilo prejela (če pa vsi spijo), kaj šele učinkovito prejela (da bi se o temi še ure pogovarjali na kavi) … Slabo oblikovanje prav tako utruja, med tem ko dobro oblikovanje omogoča popolno sproščenost v sprejemanju vsebine, ali pa to celo poživi in podkrepi.

    Pravea spletnega oblikovanja pri nas praktično ni (z nekaj svetlimi izjemami). Je le spletno estetiziranje, velikokrat prav na račun osnovnega poslanstva oblikovanja – učinkovitega, jasnega in sproščenega sporočanja.

    Prekleti smo pa itak zato, ker je pojem oblikovalec zlorabljen in si ga nadene vsak mulc s fotošopom, ker znamo oblikovat, govorit in pojasnit zakaj je oblikovanje potrebno pa ne in nenazadnje zato, ker za razliko od kakšne finske pri nas oblikovanje vsi ignorirajo. Razen Gorenja, Mobitela in še kakšne izjemice.

  6. Marko, - 22.1.06 | 19:50

    Sam bi se bolj ali manj strinjal z večino reči, ki si jih rekel, če ne bi dal kot dober primer dizajna ravno Gorenje in Mobitel. Dve strani, ki sta neberljivi zaradi premale velikosti pisav (Mobitel) in kontrasta (Gorenje) večini ljudi nad 50. Pa ne samo njim.

    In to še zdaleč ni edini njun problem.

    Ja, v Sloveniji je res težko najti dobre spletne oblikovalce (sam nisem oblikovalec in se tudi ne pretvarjam, da sem) in zato smo nekateri po pomoč raje odšli v tujino.

  7. Samo, - 22.1.06 | 20:55

    Aha, ja. Govoril sem o oblikovanju nasploh, ironično pa še pomislil nisem na njihove spletne strani. Opravičujem se za nejasnost.

    Je pa opazka dobra. Po mojih opažanjih tudi znani oblikovalci (ki so zrasli s tiskanim medijem) oblikujejo zanič strani, ker ne poznajo tehničnih zakonitosti spletnega oblikvovanja. (z izjemami seveda) Na drugi strani so “tehnična” podjetja, ki pa nimajo kadra, ki bi kritično presojal, kaj je dobro oblikovanje. In najemajo “fotošop mulce”. Mimogrede, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje kot valilnica slovenskih oblikovalcev pa spletnemu oblikovanju ne nameni niti besede. Kaos.

  8. Marko, - 22.1.06 | 21:38

    Če zlorabim ta prostor za blatantno reklamo…V kiberpipi so vsako sredo predavanja namenjena predvsem tistim, ki jim je spletno ustvarjanje poklic ali resen hobi, dejansko pa so vabljeni vsi, ki jih te reči zanimajo in ki si želijo srečati in pogovoriti z drugimi entuziasti.

    Upam, da Jonas tega komentarja ne bo izbrisal :)

  9. Aco, - 24.1.06 | 22:10

    Eh, Jonas,

    bom malo godrnjal.

    Prvic, kaj ko bi se malo umaknil iz Toporišičevih vod? Lepo, da iščeš klene slovenske besede za še neprevedene tuje, ampak tukaj hodiš po tankem ledu… Samo igranje z morfologijo v slogu “zlog tuje besede” + “nekaj slovenskega” pač ne more biti dovolj.

    Kar pa se tiče spletnih objav, si še vedno težko predstavljamo branje npr. 200 strani romana z ekrana, še vedno se težko ognemo fetišu sveže tiskane knjge in še vedno raje vidimo mizerno nakazilo avtorskega honorarja kot nekaj spletnih centov na nekem ameriškem strežniku. Ampak nekoč bo bržkone drugače. :)

  10. Jonas, - 24.1.06 | 22:21

    Lepo, da iščeš klene slovenske besede za še neprevedene tuje, ampak tukaj hodiš po tankem ledu…

    ?

    Saj ne misli res kdo, da sem bil resen z “guglasom”? Definicijo sem si izmislil zanalašč v stilu SSKJ…

    NIKAKOR ne mislim resno! Guglas? Pa saj besede za to niti Američani nimajo! Halooo?

  11. mamojebac, - 25.1.06 | 13:00

    spet smo Slovenci v nečem prvi na svetu!!! ;-)

  12. leloo, - 3.2.06 | 21:06

    … imajo pa nemci… tko da… spet nismo prvi na svetu.

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !