Arhiv za mesec Januar, 2006

Slovenski vojaki v Iraku

Sram me je.


-Jonas


  • Share/Bookmark

Apple iWeb

Zelo zanimiv. Lahkoten za uporabo, Apple style. Zmogljiv, z lahkoto opravi z za splet “nenaravnimi” operacijami kot na primer rotiranje fotk.

Zanimivo je pogledati output source. Ta pogled v zakulisje pa v nasprotju z bleščečo zunanjostjo ni videti prav nič eleganten (komentar na WhatDoIKnow ). Tu bodo, prepričan sem, še popravki.

-Jonas

P.S.

  1. Odkril sem, da zna izvažati tudi v mape!.
  2. Od drugih iLife novosti mi najbolj dopade novi iPhoto 6.0. Ta zdaj melje kot se šika, zelo hitro.
  3. Jutri se lotim še novega iWorka.
  • Share/Bookmark

Čačke

Zeblo me je ko psa, odločim se opolnoči zakuriti prijazno železno pečko v dnevni sobi. Hiter skok na dvorišče in za hišo do skladovnice, kar v copatih, naročje polen in brž nazaj, brrrrr… Zmečem jih noter, vžigalnik je že pripravljen, a nimam ničesar za podkurit, ker je internet že zdavnaj pometel s časopisjem na naših stopnicah, virtualnih strani z www.delo.si in www.dnevnik.si pa pač ne morem zabasat v peč. Jebeni digitalni papir, rabim nekaj konkretnega, nekaj kar lahko ogenj poliže…

Na mizi najdem Zokijeve čečkarije z vodenimi barvicami, aha, tole bo lepo gorelo! In že imam risalni list skoraj prepognjen v rokah, pripravljen na mečkanje, zippo je tudi na dohvatu ruke.

Pa me nekaj zaustavi. Zagledam se v čačke:

čačke

In me prešine.

A si ti malo bebast? Tole so njene prve risarije, njen prvi “madona, ekspres jorself”! Prvi umetniški šepet tega malega srca, ki mu kričati še ni treba v obupu. Njene prve poteze, njena prva vizualna skladba, prva zgodba, prvi poskus popravka ponorelega sveta. In če je ôtrok prej posegel po čopiču kot po žogi, ni li to znamenje, sporočilo vesolju: “Umetnik sem in umetnik bom!” Če že ne narobe, je moje početje morda neumno s preprosto pragmatičnega stališča? Danes bi ga marsikdo šel fafat za Picassove kracarije iz otroštva, dvakrat, če je treba.

Prešine me še enkrat.

In se prestrašim svoje bebavosti, arogance, zagovednosti, pohlepa,… kakšne neumnosti mi po glavi rotirajo. Umetnost? Jebeš umetnost in jebeš gnar. Kaj pa ljubezen? Spoštovanje? Kaj pa toplima v srcu, mir, ko se zazrem v te malospretne poteze NJENIH ročic, ko se vživim v šviganje NJENIH oči, kako premišljujejo, kam bo padla naslednja čačka. Kako se sede na debeli preprogi zatopi v še nedokončano umetnino pred seboj, se jezi na mačka Poldeta, ki je en passant položil za trenutek taco na papirnati vogal; kako med namakanjem čopiča tiho brunda predse besede in zvoke, pobrane čez dan in zabeležene v tisti njen prirojeni mp3 snemalec, ki nikjer nima gumba za izklop…

In me stisne pri srcu od lastne otopelosti, od gnusa nad svojim nameravanim barbarizmom. Če ne drugega, spomin na otroštvo bo to, nekoč, dokaz mladosti, ki ga starec potegne iz predala kadar so večeri presamotni, dragocen spominek, ki ga zgubano oko omoči s solzo ali dvema, obžalujoč vse tiste zalenarjene in zapravljene ure v tem dolgem, tako prekratkem življenju…

Stojim tam sredi sobe, minuto, dve, zazrt globoko skozi steno,… iz razmišljanja se zganem kot bi me prestrašila svetost trenutka, tišina tišine.

“Hm.”

Vdihnem še dvakrat, malo pomislim. Zebe me.

“Eh, neumnost.”

In sem vrgel papir v peč.

Jonas

  • Share/Bookmark

Adijo Sandvox

Komaj se je pojavil, pa že gre. Prihaja namreč Apple iWeb!

Za posebno presenečenje pa še prvi Applov notesnik z (dual core) Intel procesorjem, baje je hiter, da ga komaj ujameš. Novo je tudi ime: MacBook Pro.

-Jonas

  • Share/Bookmark

« Prejšnja stranNaslednja stran »