Ducat

Na enem hribu jako čudnem

dva presneto velka psa

tri rdeče, majhne hiše

štiri dni že čuvata.


Pet otrok pred vsako hišo,

šest cvetlic vsak drži,

sedem listov vsaka roža,

osem žužkov v vsaki spi.


Devet udarcev bije zvon,

deset prosojnih sveč gori,

enajst strahov se obotavlja,

ducat1 križev jim grozi.


Z neba zaseka strel dvanajst,

a sliši se jih le enajst,

pod streho teče nog deset,

do tja korakov je devet.


Not’ osem dni in sedem ur

rožic šest in pet frizur,

je štiri knjige trikrat bralo,

dva je enkrat skor’ pobralo.


Če ta pesem je neumna,

kriv sem, prosim ne se dret,

smisla nima ta kolumna,

razen da učim te štet.


-Jonas

  1. “Ducat žvečilnih,” prosim pri blagajni. “Koliko?” Ne sliši dobro, drobiž v blagajni preveč cinglja. “Ducat,” ponovim. “Ducat?” Pavza. Traja. Jaz sem tiho, odsoten od problema, morda pa jih nimajo toliko… Gleda me, jaz njo. Končno nagne glavo, potrpežljivo vpraša: “Koliko pa je to?” Pavza. Traja. Ko ji razložim, sva rdeča oba, ona od zadrege, jaz od besa nad Zverom in tistimi pred njim. Dekle, daj mi še debelo špago z vozlom in eno pručko. Samo še slabše bo, vam povem…
  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. jasna, - 26.3.06 | 15:00

    Hm, ne vem no, mogoče je za ta namen res dobra, čeprav si jo je po mojem težko zapomniti. Ali pa se morda motim. Name res ni naredila velikega vtisa.

  2. Pero, - 26.3.06 | 18:47

    Jest ne spacam niti dve vrstice. Priznam. Kapo dol vsakomur, ki to zmore.

  3. Pavle, - 26.3.06 | 19:11

    Bravo fotr, “walk and don’t look back”!

  4. Miha, - 26.3.06 | 22:14

    To je že nadaljevalna stopnja: najprej štetje naprej, potem pa tudi nazaj …

  5. missnymphee, - 26.3.06 | 22:55

    Joj…men je pa tolk luštna…prou na glas sm si jo prou mogla še enkat prebrat…it’s all in the little things…nice jonas…really nice…:)

  6. comic book guy, - 27.3.06 | 13:02

    the-best-jonas-poem-ever! no ne pisat več tolk tega, boljše je ko te ljudje občudujejo da slačiš njihove ženske.

  7. erik, - 27.3.06 | 13:13

    ma prav lepa pesmica, inovativna. meni se zdi zelo zanimiva! bravo jonas!

  8. i, - 27.3.06 | 16:40

    sedi 5

  9. krempl, - 27.3.06 | 17:08

    he he.comic book guy ni use u peecki !

  10. Nikio, - 27.3.06 | 17:14

    He he, Jonas. Tale hčerkica te po svoje dela zelo simpatičnega človeka ;)

  11. marsovc, - 28.3.06 | 22:05

    tud jst bom enkrat velk! !_!

  12. Nikio, - 29.3.06 | 08:36

    Sam tista anekdota spodaj je pa prekleto resnična. Beseda ducat izumira, ker jo malokdo neguje. Pa desetiški sistem se vriva prav povsod. Ducat je (bil včasih) praktičen zaradi enostavnega deljenja (deljiv 2,3,4), hkrati pa je deljitelj števil 60, 180 in 360. Ne vem zakaj se ne uporablja več pri pakiranju hrenovk, piškotov, jogurtov in podobnih stvari, ker so družine običajno sestavljene iz 2, 3 ali 4 članov, ne pa 2.5 ali 5, kot so deljitelji desetice.

  13. Curt, - 31.3.06 | 23:59

    Sem se pa ob tem neznanju besede “ducat”, spomnil še na sramoto, ki si jo je napravil POP TV pred mnogimi leti v tistem njihovem kvizu POP KVIZ. Na vprašanje “koliko je ducat?”, je tekmovalec pravilno odgovoril “12″, nakar mu voditelj (tisti ta prvi, ki je bil pred Sašo Einsiedler, čigar ime sem že pozabil) odgovori: “Ne, pravilen odgovor je 13″. Oškodovanec je sicer še ugovoril “ampak ducat JE 12″, toda voditelj mu je lagano odgovoril “jaz imam tukaj napisano 13″. LP!

  14. ana, - 3.5.06 | 00:29

    :) prikupno zmeden si, jonas s to pesmijo :) *** pesem ni neumna, to sam ves da ni ;), pesem je prav zabavna in zgovorna – ooo ja :)

  15. Nick, - 12.5.06 | 13:40

    Hja, ta dan je sodelavec naročal pisarniški material za našo firmo in mince za tehnični svinčnik so bile v ducatih. Kaj pa je ducat, me vpraša :)) Saj sem mu razložil, seveda, potem sem mu pa še pomejlal tvojo zgodbico iz trafike. Štrik in pručko naj si pa sam nabavi.

  16. janez, - 3.8.12 | 08:55

    Mene so učili, da je ducat 12 kom

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !