Et tu, Novice?

“Sposojanje” vsebin z blogov se v tiskanih medijih nadaljuje, o zadnjem incidentu piše Had.

Trend je zaskrbljujoč, treba se mu je upreti z vsemi močmi. Hudo se bo še treba boriti, da nas bodo (blogerje) počasi začeli jemati resno. Na svojem blogu se pošteno trudim in si ne morem privoščiti takšnega razvrednotenja svojega dela.

Kaj menite?

-Jonas

  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. Dagi, - 22.9.06 | 15:25

    Tako je! Se povsem strinjam s tabo!! Svoja avtorska dela bo treba (za)ščitit, Lovope pa zatreti v kali!!

    LP Dagi

  2. jaKa, - 22.9.06 | 15:32

    absolutno. še prav posebej me moti trend, da mediji ne priznavajo avtorstva (npr. odrežejo watermark), kar je popolnoma nedopustno.

    po drugi strani pa sam verjamem v prost pretok informacij in princip fair use, zato se ne strinjam z ljudmi, ki bi radi zaračunali vse vsakomur, recimo za objavo fotke na spletu brez očitnega pridobitništva. kakšna od CC licenc bi bila v teh primerih čisto na mestu…

  3. Corleone, - 22.9.06 | 16:12

    Jasno je, da nemore nekdo živeti na račun drugih. Je pa žalostno, da ljudje, ki bi naj bili poklicni novinarji namest, da bi napisal kaj pametnega raje kopirajo tujo vsebino.

  4. Corleone, - 22.9.06 | 16:16

    Jasno je, da nemore nekdo na tuj račun služit. Je pa žalostno, da ljudje, ki bi naj bili poklicni novinarji, namesto, da bi kaj svojega napisali, kopirajo tuje stvari.

  5. andraz, - 22.9.06 | 16:32

    http://david.kuridza.net/blog/2006/09/direkt-za-v-pec.html Si predstavljam da je to ista zadeva? Mislim isti problem ali ne?

    najbrz vsaj malce manjsi problem.

  6. vasija, - 22.9.06 | 16:36

    jah… grdo ni kaj:( mi pa nekak ni jasno koj k*** smo pol podpiral lansk let http://creativecommons.si/... nekak bi lahk prevzel on zascito avtorskih pravic (seveda za kako provizijo) in vsi bi bli happy, ne pa da se mora pol sam avtor zajebavat s tem al bo dobu kes al ne – nekak se ti kot posamezniku niti ne splaca na sodisce, ker das za cel proces se vec, kot bi izstrzu od svojega dela – skratka – rabi neka institucija, ki bo znala te krsitve dober zakasirat unmu, ki zlorablja…

  7. jonas, - 22.9.06 | 16:45

    Ni treba na sodišče, po mojih izkušnjjah je dovolj, če vljudno vztrajaš, telefonariš, težiš in se boriš za svoje pravice. Do zdaj smo se vedno nekako zmenili.

    Predvsem je pa treba o tem pisat in se pogovarjat, hvala Bogu za Mrežo, se nas vsaj sliši…

  8. tinča, - 22.9.06 | 16:46

    Žio Jonas, sm slišala, da si u novi listi od Jankovića, pa sm cepala od smeha. Pa ne zato, ker bi blo to kej slabga, ampak zato k je to prov ena HUDA ideja, in ker vsi vemo, da bo janković zmagu ti že zdej čestitam ;))

  9. negazirani, - 22.9.06 | 17:23

    če se stvar javno objavi (npr. blog) jest ne vidim nic spornega v tem da to isto stvar uporabi se kdo. ampak v primeru pridobitvenega medija bi potemtakem ta moral biti zastonj. torej dokler se avtorsko delo siri na nepridobiten nacin je to po mojem cisto ok.

  10. jonas, - 22.9.06 | 17:27

    Tudi jaz razmišljam podobno, zaračunavam le komercialnim medijem. Pa morda tistim, kjer mi recimo ne bi pasalo biti zraven (recimo, če bi kakšni neonacisti uporabili moje fotke za karkoli…)… Po presoji pač.

  11. had, - 22.9.06 | 17:29

    motis se.. cajtnge so komercialni medij, ki sluzi s tem.. zategadelj ne smejo objavljati tujih avtorskih del, brez predhodnega dovoljenja.. poleg tega so se spreminjali fotke.. kar je pac se dodatno krsenje cc pravic..

  12. Bo, - 22.9.06 | 18:54

    Rad bi delil eno svojo skušnjo pa opozoril na nekaj.

    Pred pod leta sem na enem svojem blogu pisal o matematiki v Da Vincijevi šifri, sem ustvaril nekaj lepih odstavkov, nakar sem v časniku Delo čez dober teden čital o neki “naši” DVŠ … Kjer je avtor zapisa naredil “copy-paste” onih mojih odstavkov.

    Sicer so vse te tatvine priznanje blogerjem. Torej nam. Še novinarji nas berejo. Morajo vse bolj.

  13. Gašper, - 22.9.06 | 18:59

    Jaz mislim, da morate pol biti dosledni, tudi Jonas, ki si mi odgovoril da pač se Kapitalu nebi spodoblo računat za fotko. Jih pač prijazno pozoveš in naj namesto tebi nakažejo poljubni dobrodelni organizaciji. (pa objaviti kje, zakaj in komu, da je zadeva pregledna). Pol morate bit dosledni, in ne tožit al pa dvojno zaračunaval le tistim, kje menite da vam objave škodujejo. Ko vas bojo pa šimfal, pa citiral se boste pa na isti cajenga spravljali. Sej v končni fazi je skoraj vse reklama. Saj veste, hujše od tega da o tebi pišejo je samo, da o tebi ne pišejo…

  14. Gašper, - 22.9.06 | 19:01

    drugač imate prov. Podpiram vsa prizadevanja, samo mislim da je potrebno biti dosleden, ne zgolj koristosleden.

  15. Ales, - 22.9.06 | 19:38

    Ce novinarji ne bi brali blogov in podobnega, bi meli pol manj za pisat. Rabjo nas, hehe. Ampak tako krajo bi jim bilo treba mastno zaracunat. Sploh to da ti poleg kraje odrezejo se watermark in sploh nikjer ne napisejo, cigave so slike. Sej se bodo kmal navadl :)

  16. Bo, - 22.9.06 | 19:40

    V svojem (12.) komentarju v drugem odstavku sem pozabil pripisati bistveno. Kako sem se počutil. Naduto: pa saj ta novinar ni izobražen. Smo se učili v šoli, da se stvaritev ali citira ali povzame. Sicer smo nizkotni.

  17. Gašper, - 22.9.06 | 19:45

    naj takoj crkne vsak, ki si je že zlovdov dol film, ukradu program, zdej pa toži čez SVOJE pravice.

  18. Hirkani, - 22.9.06 | 20:45

    Še malo, pa bomo vsi imeli napisano nekje spodaj: “Kopiranje dovoljeno izrecno z dovoljenjem avtorja. Po veljavnem ceniku.”

  19. Dani, - 22.9.06 | 22:38

    Lopovi so naši mediji, zato je treba kar se da več denarja jim pobrat! Niti ne vprašajo pa kar dajo v časopis! 3x jim bi blo treba zaračunat….mater jim…

  20. vasija, - 23.9.06 | 05:40

    jah johny… tko ti bom reku.. ne prides vedno dalec s tem, ce tezis pa moris prek telefona – niti tko, da gres koga nabrcat v rit… vazen je tudi kolk mas vpliva na to, da majo s tabo probleme – alora tebi, ki si medijsko podprt je lazje – drugace pa kakemu hardu, ki je sam mrezno podprt ne pomaga nic… to pa predvsem zato, ker nekak mrezni svet le ne pokriva celotne medijske industrije – lepse povedano – mama in babica se vedno gledata tv;) tko da… vazen kdo in kaj rece – verjamem pa da bo s casom tudi nastal mrezni lobi – no pa sej je… sam kurc, ko pa je se vedno mreza mreza in opica zna ukljucit sam tv – teh opic pa je dost – se posebi ko obkrozujejo volnilne listke;)

  21. Neznanec, - 23.9.06 | 09:25

    Da imaš na spletni strani napisano avtorske pravice blablabla… ne velja čisto 0 po zakonu. Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvirnik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del. Za vodenje registra je Urad RS za intelektualno lastnino pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo. Vendar je potrebno poudariti, da tak vpis nima nobenega vpliva na nastanek in varstvo pravic. To je določeno v 174. in 175. členu zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

    Jonas & ostali avtorji po vsej verjetnosti tega nimate… Ali pač? Nek “doma napisan” copyright ne zadostuje :)

  22. milanche, - 23.9.06 | 14:04

    Neznanec bučke kotališ..

    ZAKON JE JASEN: Vsaka reprodukcija oz.distribucija avtorskih del za potrebe prikazovanja javnosti, ki niso vaše avtorsko delo, predstavlja kršitev avtorske pravice. In sicer: - tako tistega, ki je sliko posnel (fotograf) – njegove materialne AP (niste mu plačali, razen, če jih podari, vendar morate pridobiti dovoljenje) in moralne AP(če ni omenjen); - tistega, ki je na sliki; - oz. tistega medija, v katerem so bile slike objavljene, pa niste pridobili dovoljenja, da jih objavite drugje (na spletu).

    Torej, če skenirate slike iz časopisov, kot tudi, če “downloadate” slike z drugih spletnih strani, s tem kršite AP drugih.

    Enako velja za filme, dele filmov ali slik, tekst, pesmi,… Kazenske sankcije so določene po ZASP in KZ. Vir: Forum Pravniki.net

    AVTORSTVO IN AVTROSKE PRAVICE: Avtor je fizična oseba, ki je delo ustvarila. Avtor je praviloma tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na izvirniku in pri objavi dela

    Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

    Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela. Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu.

    Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo ali kak drug premoženjski interes Vir: Avtorska agencija

    Jonas upam, da ne zameriš za obsežen komentar.

    LP, Milan’che

  23. milanche, - 23.9.06 | 14:09

    Sicer si pa sam napisal kaj pravi zakon:

    Citiram: Vendar je potrebno poudariti, da tak vpis nima nobenega vpliva na nastanek in varstvo pravic. To je določeno v 174. in 175. členu zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

  24. Neznanec, - 23.9.06 | 15:27

    Aha… Torej glede na HADov blog ( http://had.blog.siol.net/2006/09/22/kraja-intelektualne-lastnine-2/ ) je sam napravil enako napako – na srednji sliki je objavil shenirano sliko časopisa. Po zakonu torej nebi smel in lahko tožijo tudi njega? Poleg tega verjetno ni dobil privoljenja tega dekliča da jo slika, in ga lahko toži se sama? :)

    Kot 2. pa kako bo kdo vedel od koga dejansko slika je? Jaz jo vkradem iz tvojega www, dam na svojega, nato pa jaz tebe prijavim da si jo ukradel.

  25. Godfather, - 23.9.06 | 16:09

    milanche lepo da si se razpisal, a pozabil si edino in najbolj pomembno svtar zapisat, pogledat: če ti nimaš nikjer v registru PRIJAVLJENO svoj produkt, lastnino na primer kot celoto (tale jonas blog) ali pa dele (kake slikce) potem ne vem če lih lahko bentiš vsepovprek. poglej si primer spora fredi miler & marjan smode. eden je prej prijavil zadevo in njegovo je.

    gre za to da lastnino registriraš, prijaviš in tu se komaj začne vsa zgodba o avtorskih pravicah. če nimaš prijavljeno kako boš res dokazal, kot pravi neznanec, da je res nekaj tvoje???

  26. vasija, - 23.9.06 | 16:14

    @milanche: ja tako je kao v zakonu – samo kakorkoli bos obrnu ni nikjer prav definirano kdo skrbi za te pravice – kot posameznik pa je tesko delovat proti kaksni firmi… primer: ce je direkt zlorabil mojo sliko jo je pac… lahk se grem zalit gasilskemu drustvo zgornja poljskava – ce pa jaz zlorabim njihov material pa zacne hitro delovati njihov pravni mehanizem, ki ga ima vsaka firma v ozadju…

    torej: avtor kot posameznik nima nikakersne moci oz. pravnikov, ki bi zastopala njegov interes – lahko bi pa vsak avtor imel se zraven pravnika, ki bi urejal te njegove zadeve – sam pol bi nastajali stroski se za pravnika kar se avtorju nebi splacalo…

    avtor bi potreboval kaksno profitno usmerjeno agencijo z pravniki, ki bi scitla avtorja pred zlorabo njegovega materiala – alora – to bi bila edina resitev za avtorje… vsaj jaz to tko vidim,…

  27. Position-Female, - 23.9.06 | 16:23

    Nihče me ne bo prepričal, da je navedba vira izposojene vsebine nekaj težkega. In nihče me ne bo prepričal, da je navedba, da si za vir uporabil določen blog, slaba za “ugled” časopisa.

  28. Boštjan, - 23.9.06 | 16:43

    Tale jonasov zapis me je spomnil na dogodek, katerega sem že pozabil, se pa sedaj spet sveže spomnim, kako me je tista stvar pogrela, tako da osebno Jonas-a, Had-a in ostale katerim se zgodi kraja intelektualne lastnine ZELO PODPIRAM. Moj dogodek je bil pa sledeč. Na eni slo. računalniški strani sem napisal nek članek, zastonj, za hec, ker sem imel kako uro časa, pač osebno veselje. Čez kakšnih deset dni pa ta članek v skoraj enaki obliki, še z mojimi napakami vred objavi SiOL, seveda podpisan nek drug urednik, ki je za to dobil celo plačilo, saj so siolovi uredniki (vsaj takrat) bili plačani za članek. Do stropa sem pizdil in norel, pa sem se na koncu zadovoljil s temle:

    Spoštovani gospod Boštjan,

    žal nam je, da se je to zgodilo, saj tovrstno prakso najostreje obsojamo in ravnanje v skladu s tem zahtevamo tudi od avtorjev prispevkov za portal SiOL. Prispevek, ki ga navajate, bomo s SiOL-ovega portala nemudoma umaknili.

    Opravičujemo se Vam za neljubi dogodek, za katerega se zavedamo, da do njega v nobenem primeru ne bi smelo priti.

    V upanju, da Vam bomo z našim delom v prihodnje uspeli povrniti zaupanje v kakovost in kredibilnost portala SiOL, Vas lepo pozdravljam in želim vse lepo v letu 2004.

    Vanesa Pogačar

    SiOL. d.o.o., Slovenija online Cigaletova 15 SI-1000 Ljubljana

    tel.: +386 (0)1 473 00 00 fax: + 386 (0)1 473 00 16 e-mail: vanesa.pogacar@siol.si

    http://www.siol.net

    Torej, če tudi je “tvoja” stvar malo vredna, nisi za to dosti “garal”, lahko si umetnino naredil v minutki, sploh nima veze, veze ima to, da nekdo potem s tvojo umetnino zasluži. Če bi se mi to zgodilo zdaj, ne bi bil zadovoljen z mailom, zahteval bi plačilo. Če je bil plačan urednik, zahtevam plačilo še jaz in pika! Zato bom rekel samo to: jaz sem naredil napako, Jonas vidim da je “trd oreh” – bravo! za had-a pa držim pesti, da se ne bo pustil odgnati samo z lepimi besedami.

  29. milanche, - 23.9.06 | 16:47

    Ponavljam, vpis nima nobenega vpliva na nastanek in varstvo pravic. Dokazati se da. Ce pa clovek nima denarja (in s tem sredstev) za pravno zastopnistvo, je pa druga zgodba in se ena zalostna plat nasega sistema. Poanta je, da avtorske pravice so bile in so bile kršene! Prijaviti neko avtorstvo pa je le dodaten plus oz. zavarovanje, ki lahko sluzi in pomaga v pravnem sporu. To pocne agencija za avtorstvo. Zato podjetja zascitijo svoje izdelke in blagovne znamke, da jim nebi bilo treba iti skozi zapletene sodne procese v primeru krsenja le-teh. Ce pa jaz naredim neko sliko in jo nekje objavim je pa to moja avtorska lastnina in uporaba te slike brez moje vednosti in dovoljenja bi bila krsitev in pika. Vsak spletni streznik ima v ozadju loge, ki zapisujejo dejanja uporabnikov, druga stvar so pa tudi price in bralci spletnih strani ipd., da ne-bi omenjali bolj profesionalnih metod kako odkriti pravega lastnika.

  30. vasija, - 23.9.06 | 19:51

    @milanche: sej ti pravim – ce posameznik nima sredstev za pravno zastopnistvo je zadeva zanj koncana in je zadeva taksna kot pri Bostjanu zgoraj – pac obzalujejo in to je to… bi pa vsekakor bilo drugace, ce bi Bostjan bil Jonas – drzi ali se motim?;) tko da… vazno kdo je avtor:D in v koncni fazi kolk ma avtor pod palcem, da bo lahko svoje avtorstvo zastopal. kar se pa tice logiranja in dokazovanja, da si ti prej napisal pa bla bla bla… jah.. dvomim v to, da ti bodo sli vsi na roko, ce ne bodo mel kaksnega $$ ozadja… svet je pac taksen kakersen je – in na koncu vedno zmaga mocnejsi, pa ne glede na to ali ima prav ali ne!

  31. žandar, - 24.9.06 | 08:54

    mislm da je internet zastavljen kot zelo svoboden medij in kot tak ne prenaša dobro velikega nadzora. tega se vsi zavedamo. je pač rizično objavljat kar vsepovprek. ampak a ni ravno to čar interneta.

  32. milanche, - 24.9.06 | 09:37

    @vasija ok, ampak debata ni o tem kdo ima koliko pod palcem in kakšno zastopništvo si lahko privošči, ampak o avtorskih pravicah. Okoli stroškov pravde se niti nima smisla vrteti, ampak tudi odvetniki ne stanejo ravno milijone in si ga ni tako teško privoščiti, sodne stroške pa na koncu običajno pokriva poraženec v pravdi. Bostjanov primer poznam, ker pri “njegovem podjetju” pišem novice in kolikor je meni znano v tistem primeru ni šlo za to, da si nebi mogel privoščiti pravnega zastopnika, ampak zgolj za dobro voljo, katero sedaj morebiti obžaluje.

  33. vasija, - 24.9.06 | 16:06

    @milanche: cool… pa naj bo po tvoje – praksa je vsekakor drugacna – je pa lepo videt, da si idealist;)

  34. Carpensky, - 25.9.06 | 10:33

    Tudi sam sem opazil pravo vstajo copy-paste osebnosti, čim napišeš kaj avtorskega, se te itak takoj spluva, da kaj si misliš, da si, da se spusti na zemljo in si vtepi v glavo, da nisi nič boljši od drugih-pa ne da mislim, da sem, a tudi, če bi si, bi mi dali jasno vedeti, da se močno motim. Tako bo verjetno ostalo pri slikicah, “citatih”, povzemanjih, nesramnih kritikah, osiranjih, zdrahah ipd. Jonke, si si mislil, da bo šlo z blogi v to smer??? Jaz si nisem. Respect!

  35. Carpensky, - 25.9.06 | 11:31

    Kar pa se tiče medijev Jonas, si poslastica, konec koncev ni ravno dosti osebnosti kot si sam, pa ni lezenje v rit, tenveč preprosta resnica. Ljudje se počutijo ogroženo, posledica je,pač, da ti kradejo, te skušajo diskreditirati in prikazati kot ego-manijaka in veš, butlji jim pač verjamejo, jaz sem vesel, da imamo v 2milijonski vasi vsaj ene par oseb, ki se ne bojijo izkoristiti svojih lastnih potencialev, ti dam pa tudi prav, da se jim ne pustiš. Dati jasno vedeti- z Jonasom se pač ne zajebava, verjetno bom obtožen, da ti lezem v rit, pa tudi prav, zadeve so itak očitne…lep pozdrav C.

  36. LadyTarja, - 25.9.06 | 12:06

    Jest sm uzadno nek gledala (aja u Bullshitu), da so eno zensko odpustil, ker je imela na blogu objavlene svoje slike v službeni uniformi. Bila je stevardesa pr eni letalski službi. In je pač objavla gor dve fotki. Nč preverznega. 2 sliki z letala. Pa baje nikjer ne piše nič o tem da se ne smeš slikat v letalu, alpa v uniformi v njihovih pravilih. Tkoda je svašta po svetu.

  37. [...]             Hecno kako si nekateri razlagajo kršenje intelektualne lastnine po svoje. Mogoče je to celo prav, ker je le tako še mogoče dihat v družbi kjer bo za zrak kmalu treba zrihtat trajnik na bančnem računu. Na blogosferi sem zasledil ta dva bloga klik, klik in oba sta z obnega gledišča piscev nekako razumljiva. Edino nekaj me moti, ki pa ni neporsredno povezano z avtorjema omenjenih blogov.            Najprej naj povem, da nikakor nisem kakšen hud nasprotnik copyleft ali copyright pravne blebetavščine. Sem predvsem za pa hud nasprotnik dvoličnosti. Če opazim nekoga, ki se hudo pritožuje čez brezobzirneža, ki mu je ukradel intelektualno lastnino hkrati pa se pizdi na MS, odvetnike, kravatarje in evil empire, ja, to me pa razjezi. Svet ni črno-bel, ha? Vseeno, če opaziš, da si vsaj malo dvoličen in nimaš prav definiranega mnenja potem pavšalnih mnenj ne obešaj na velik zvon. [...]

  38. jonas, - 25.9.06 | 16:56

    Saša: (Z resnim obrazom, piše:) Blabla.

    Jonas: (Nejevoljno odmahne z roko, jezen sam nase, da je sploh šel prebirat.) Daj ne ga kakat. Če je nekdo ZA Open Source, bi moral biti tudi ZA krajo? Saj nisi resen.

  39. [...] Jonas in Had se upravičeno hudujeta, ker je bilo brez dovoljenja uporabljeno njuno avtorsko delo, kljub vsem določilom, zapisanih na blogu. Zanimiv, malo drugačen vidik na zadevo, pa je podal Saša. [...]

  40. henrik, - 26.9.06 | 02:03

    Jonke,

    opensource je itak ena sama velika kraja/natega…

  41. Saša Rev in Netkernel, - 26.9.06 | 14:45

    Intelektualna lastnina in Blogi…

  42. Jure, - 26.9.06 | 16:26

    Henrik: Razloži, prosim, kako je lahko opensource kraja ali natega? Nazadnje, ko sem slišal, je bil opensource javno dostopna zadeva, ki si jo po svoji volji uporabil, vendar pa si, če si stvar uporabil v komercialne namene, potem tudi navedel vir. Zdaj pa mi povej, kje je tu kraja in kje natega?

    Morda se motim, ampak to je moje pojmovanje opensourca.

  43. u462, - 26.9.06 | 16:54

    joj in prejoj !!! Nekaj kar se javno stresa (na ulici, za šankom, v blogu) da bi bilo “intelektualna lastnina ???

  44. Vortex, - 27.9.06 | 13:49

    Ja, res, nekateri pseudo-novinarji si res veliko upajo in cele pejsaže internetnih člankov ali blogov vpletajo v svoje (plačane) umotvore. Že večkrat sem to opazil v primeru tujih avtorjev, ki jih domači pisuni zgolj prevedejo (in to površno) ter besedilo prodajo kot svoje.

    Moralna oz. avtorska komponenta avtorske pravice je v tem, da je ob kakršnikoli uporabi avtorskega dela VEDNO potrebno navesti ime avtorja. Vpisi v razne registre nikakor ne morejo spremeniti dejstva, da je nekdo avtor, torej drugače, kot pri intelektualni lastnini in patentih. Dokazovanje tudi ni nevemkako zapleteno, saj se že z malo računalniškega znanja lahko dokaže, na katerem računalniku je besedilo nastalo in kdaj je bilo prvič objavljeno. S tako pridobljenimi dokazili se nato lepo oglasite pri uredniku dotičnega medija, ki je avtorsko delo ukradel/zlorabil, bodite vztrajni (kot je svetoval že Jonas) in velika verjetnost je, da se bo zadeva rešila brez pomoči odvetnika.

  45. majakrizaj, - 27.9.06 | 17:06

    Aha, sedaj mi je pa jasno, zakaj so v TV hiši kupili astronomsko drage računalnike. Prejšnji teden pa še 250 novih PC za pisalne mize z novimi programi, povezavami…….živela tehnologija, pa pravijo da imajo izgubo? S čim ? S krajo idej,tujih zapisov…

  46. Neznanec, - 28.9.06 | 13:52

    Vortex, samo v filmih lahko to dokažejo :)

  47. Vortex, - 28.9.06 | 15:26

    @Neznanec: Izgleda, da ne veš, kaj vse se da dobit iz te kište … ;)

  48. Neznanec, - 28.9.06 | 20:50

    ne, ti ne veš kaj vse se da ponardit :P

  49. Vortex, - 29.9.06 | 10:31

    Najbrž se res da vse ponarediti, ampak kako lahko potem angeli v plavem delajo hišne preiskave pri piratih (majhna riba z le nekaj 100 naslovi filmov) na podlagi njihovih oglasov na bolha.net (poznam primer)? Kako v tujini lovijo lopove, ki prodrejo v sistem, podoben našemu KLIK sistemu NLB, in prenakazujejo sredstva na računih (odmevni primeri v Nemčiji, baje pa se to dela že tudi pri nas)? In nazadnje, kako so sploh lahko verodostojno izsledili tistega Radgončana, ki je prek spleta “grozil” Bushu, slovensko sodišče pa ga je celo obsodilo na pogojno kazen zapora?

    Očitno se stvari, ki jih počnemo po internetu, na podlagi izsledljivih IP številk lahko uporabijo (in tudi se) kot dokaz v sodnih in drugih postopkih. Seveda se da vse ponarediti, ukrepi policije in sodbe pa ostajajo …

    PS Na računalništvo in internet se ne sponzam preveč, izhajam zgolj iz konkretnih primerov, ko so dokazila, pridobljena na podlagi “osumljenčevega” ravnanja na internetu, veljala kot dokaz oz. podlaga za preiskovalni ukrep/obsodbo.

  50. Neznanec, - 29.9.06 | 12:42

    Imaš prav, največkrat se pride do storilca preko IP naslova, potrebujemo le IP, datum in čas ko se je nekaj zgodilo in se da preveriti kdo je izvajal zadeve. Se pa zadeva zatakne če se nekdo spozna in ve točno kaj dela. Naprimer jaz vdrem nekomu ki se ne spozna na računalnike (ali pa tudi če se) – naprimer tebi, nanj namestim nekaj programov (najboljše lastne izdelave), in delam vse preko njegovega PCja… Ko končam z zadevo se lahko še pomatram in zbrišem vse sledi, programe,… Nato bodo okrivili njega(oz. tebe). Se ti zdi potem to dovolj dober dokaz na sodišču – le IP. Kaznovana bo ta oseba, le ona pa mora dokazati da je nekdo vdrl v PC… Sicer se da ugotoviti kdo se je povezal na (tvoj) PC, vendar če napadalec res ve kaj dela, bo naredil tudi tako zaščito da tudi to ne pride v poštev. V glavnem, kdor resno vzame zadevo ga je nemogoče odkriti, morda s preiskavo dolgo nekaj sto let :)

    aja, glede bolhe in prodajanja piratskih programov/iger pa tukaj nima veze IP, ampak enostavno naročijo igro, in imajo njegov naslov drugi dan ko plačajo zadevo :) Res pa je če je nek nepomembnež bodo takoj modri angeli tam, če pa kakšen sinček nekoga višjega(poznam primer) pa se lahko bavi s tem leta in leta :P

  51. Vortex, - 29.9.06 | 13:06

    No, malo sva se oddaljila od osnovne teme, pa nič hudega … ;)

    Ne zagovarjam stališča, da je IP kronski dokaz na sodišču in jasno je, da se da “vdreti” v osebni računalnik ali zlorabiti strežnik in tako okriviti nič hudega slutečega slehernika. Ravno zato se mi zgoraj opisani primeri zdijo sporni.

    V tej temi se je govorilo o zlorabi avtorskih del (besedil, fotografij) v medijih, jaz pa sem zgolj dal predlog, kako bi se dalo razrešiti konkretno situacijo, ko bi npr. nek komercialni časopis objavil besedilo naključnega blogerja kot avtorsko delo njihovega novinarja. Pogovor z urednikom, ki bi se morda zbal škandala (v primeru, da bi zadeva pricurljala v javnost, bi se pod vprašaj postavili tudi vsi ostali članki dotičnega medija) in predložitev “računalniških” dokazov a la datum izdelave datoteke in datum prve objave na spletu (ki verjetno ne bi “stali” v morebitnem sporu pred sodiščem, so pa gotovo močan indic) bi morda bili dovolj vsaj za objavo pravega avtorja v naslednji številki (npr. kot popravek) in honorarček v skladu s tarifnim pravilnikom tega medija.

    Seveda pa je vse odvisno od profesionalnosti in integritete posameznega urednika. Osebno bi tatiče v lastnih vrstah nemudoma poslal v k…c!

  52. milanche, - 29.9.06 | 13:09

    Tukaj se pogovarjamo o navadni kraji slik, ko novinar z neke spletne strani dolpotegne sliko in jo pošlje v objavo v časopis, čeprav za to ni iskal niti pridobil avtorjevega dovoljenja.

    @Neznanec močno dvomim, da SLO časopisne hiše zaposlujejo t.i. profi abuserje ali hackerje, kakorkoli že, da bi za njih opravljali ta umazana dela in potem brisali sledi.

  53. Neznanec, - 29.9.06 | 14:55

    Hm… če se slika recimo v Ljubljani neka stavba, pred njo je pač neka oseba – jo moramo prositi za dovoljenje da je na sliki če jo mislimo objaviti? Ali pa če nekdo pač slika naključne osebe po Ljubljani, in jih objavlja na internetu/časopisu… Po zakonu naj bi morali imeti dovoljenja kajne?

  54. s6x6r6, - 29.9.06 | 16:37

    Saša: (se zasmeji) “Heh, Jonas, mislim, da je tvoj obraz bolj jezen od mojega, še posebej zato ker mene boli k. kaj mi dol z bloga snamejo.” :) Napisal pa sem tudi, da razumem. Prav je, da bi plačali, te obvestili ali karkoli. Delo je pač tvoje. Nikjer niti približno nisem zapisal, da če si za open source si tudi za krajo. ;) Heh saj res, še prebral nisi kaj sem napisal. Človek, gre za idejo samo. Dajmo lepit cenike. 10 besed – 1000 SIT, če vzamete 100 dobite 10% popust…moj bog.

    Damn, kmalu ti bom moral plačat, da ti lahko sploh komentar napišem.

    p.s. Kakšna je razlika med 2 MB tvojih slik in 2 MB programja.

  55. jonas, - 29.9.06 | 16:48

    Preprosto gre za to, da se dela škoda bralcem. Jaz pač več ne bom objavil nobene svoje slike (še posebej kakšne “neumne”, da me ne bi zmerjali v Direktu), pa bo mir.

    Pri OpenSourcu gre za bogatenje vsebin, pri kraji pa za siromašenje, diametralno sta si nasprotna. Prvo je princip dajanja, drugo princip jemanja.

    Prazno nakladanje je pa prazno nakladanje.

    lp

  56. Dizma, - 1.10.06 | 21:27

    Gotovo, kajti “V svojih delih sam boš živel večno.” (Anton Aškerc)

  57. Gaja, - 3.10.06 | 19:44

    No, kar se pa tiče konkretnega primera Direkt – Jonas: fotografije, ki so bile objavljene so del promocijskega gradiva, ki ga pošilja Siol in so bile torej pridobljene čisto legalno. So pa sigurno blogi medije in ne samo za rumeni tisk.

  58. Gaja, - 3.10.06 | 19:45

    Joj, popravek sem hotel napisati, da so blogi in forumi hvaležen material za medije.

  59. vid, - 10.10.06 | 15:05

    enako! sem enoten s tabo.

  60. [...] O kraji dveh fotografij, ki sta se pojavili v Bulvarju v Slovenskih Novicah sem pisal, prav tako sem pisal o komunikaciji z Moniko Viti in Raayem. V vmesnem obdobju se je dogajalo kar precej aktivnosti. Raay mi je v dopisovanju preko mailov ponujal kompenzacijo za objavljeni fotografiji in tudi zatrdil da se glede honorarja dogovarjam samo z njim, ko pa sem ga prosil za naslov in davčno številko, kamor naj izstavim račun po veljavnem ceniku, ki je objavljen na blogu, pa se je z njegove strani končala komunikacija. Prav tako mi je očital, da sem njegov “poslovni mail” objavil na spletni strani. In da sta bili ti dve fotografiji promo material in mi še enkrat zatrdil, da če so fotografije na internetu, to pomeni, da so javna last. Sicer bi objavil njegov mail, kjer mi je poskušal razložiti še par stvari, ki so nesmiselne, vendar so v njegovi založbi poskrbeli za to, da ga ne bi objavil in sicer s pripisom, ki se ga držim: “To elektronsko sporočilo in vse morebitne priloge so poslovna skrivnost in namenjene izključno naslovniku. Če ste sporočilo prejeli pomotoma, Vas prosimo, da obvestite pošiljatelja, sporočilo pa takoj uničite. Kakršno koli razkritje, distribucija ali kopiranje vsebine sporočila je izrecno prepovedano.“ In sledil je ponoven klic na uredništvo Slovenskih Novic. Še enkrat sem moral napisati mail, z vsemi podatki in težavami s katerimi sem se srečeval, ki ga je prijazna tajnica posredovala odgovornemu uredniku g. Bauerju. Čez par dni sem dobil klic in dogovorila sva se za sestanek na uredništvu. G. Bauer se mi je najprej opravičil za nevšečnosti, potem pa me povprašal o znesku, ki ga želim za objavljeni fotografiji. Povedal mi je, da so takšne fotografije plačane po približno 2000 sit za komad. Jaz sem mu povedal, da je na blog objavljen cenik in da si želim plačila po takšnem znesku. Ko sem mu povedal številko je ugotovil, da mu je veliko lažje, če prepusti primer pravnikom in se vse skupaj konča na sodišču. Glede na to, da se zavedam stroškov, ki bi jih imel z odvetnikom in vsega časa, ki bi ga porabil za to, sem ga prosil, naj sam predlaga ceno za eno fotografijo. Začela sva z 10k sit, jaz se nisem strinjal s ponujeno številko, ponudil mi je 15k sit, pa mi tudi ni bilo dovolj. Ko sem ga pogledal v oči, ko je rekel, da mi da 20k sit za eno fotografijo, sem vedel, da je to zadnja cena, ki mi jo je pripravljen ponuditi. In sem jo sprejel. 40k sit za dve fotografiji, kateri mi nista niti v ponos, je več kot dovolj. Seveda sem ga povprašal tudi o sodelovanju, glede na to, da je fotoaparat povsod z menoj. Rekel mi je, da bo vesel, če mu pošljem mail s kakšnimi zanimivimi stvarmi in da jih bodo objavili brez problema. Prav tako pa mi je dal nasvet, če se še kdaj zgodi podobna situacija, da se moram vedno pogovarjati samo z odgovornim urednikom in nikoli z nikomer drugim! Sledil je stisk roke in ponovno opravičilo g. Bauerja! V tajništvu sem izpolnil še par formalnosti in stvar je bila končana. Zaključek zgodbe: dejansko se mi v tej celi zgodbi ni šlo toliko za denar, kot pa za princip in raziskovanje težav avtorskih pravic malega, nepomembnega človeka, ki objavlja svoje prispevke pod CC licenco, ki dovoljuje precej stvari, vendar se vseeno pojavijo primeri, ko se tudi to krši. Kot je napisal Jonas, v svojem postu Et tu, Novice; blogerje je potrebno jemati resno! In to je za blogosfero zelo velika ZMAGA, kajti to je prvi korak na poti osveščanja, da je blog enakovreden drugim medijem in da vse, kar je na internetu, ni javna last! [...]

  61. [...] ni javna last! p.s.: hvala vsem, ki ste me tako ali drugače podprli in mi pomagali pri NAŠI zmagi! [link] [...]

  62. [...] Domen Savič je za Dnevnik napisal odličen članek, po resnični zgodbi, z naslovom „Na netu je vse zastonj!“ – zgodba o avtorskih pravicah na spletu. Bralci boste verjetno ugotovili za čigavo zgodbo gre, vendar je pomembnejša razlaga pravnika Jake Repanška, ki je razložil kako je z avtorskimi pravicami na spletu in potrdil dejstvo, da ni vse, kar je na netu, zastonj! Oz. kot bi rekel Jonas: “Hudo se bo še treba boriti, da nas bodo (blogerje) počasi začeli jemati resno.”   [...]

  63. [...] “Hudo se bo še treba boriti, da nas bodo (blogerje) počasi začeli jemati resno.” [link] [...]

  64. [...] avtorskih pravic so doživeli1 Jonas, Had pa še kdo [...]

  65. [...] kot bi rekel Jonas: “Hudo se bo še treba boriti, da nas bodo (blogerje) počasi začeli jemati [...]

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !