Jonas – Zapisi

Crni pravi, da prisega na Nokie, jaz nisem nikoli nobene imel, tako da ne vem. Ericsson je moja preferenca, od zmeraj (le enkrat sem imel Motorolo, pa ne za dolgo). Moj zadnji je T610, fenomenalen telefonček, ki mi že dolgo služi brez vsakih zapletov in se odlično povezuje z Macom in tudi s Priusom. Le fotoaparatek je bolj smešen kot ne na njem, pravzaprav popolnoma neuporaben. Kolikor vem, sem z njim posnel dve fotkici leta 2003, potem pa nikoli nobene več. Vseeno, T610 je zakon. Ne zamenjam ga, razen če mi naredijo enakega, ampak s solidnim fotoaparatom.

Hm, kaže, da sem ga dočakal, tegale (na debelo se reklamira tudi po tv) so mi v testiranje dali pri Svemi: SonyEricsson K800i.

Po dveh tednih uporabe je že jasno, da gre stari eriksonček v pokoj. K800i ga je zamenjal brez travme, s Priusom se dobro razumeta, z Macom pa tudi (čeprav ga Apple še ne šteje med podprte modele). Tri-mega-pikslni fotoaparatek je pa prav sladek bonus, dobre fotke dela, pravi blogerski telefon je to. Da bi le zdržal tri leta, kot prejšnji…

-Jonas

P.S. Crni mi je na Blogosu naslov popravil v “Nov telefonček”, pa še zdaj razmišljam, kaj je bolj prav. Naslov je bil mišljen kot “Tule je tale novi telefonček,…” Vseeno, naj popravim?

Mnenja (58)

Čestitke, kot fana Gizmoda (ena najboljših strani o najnovejših, včasih res odtrganih gedžetih) me je tole seveda pogrelo pri srcu: Gorenje na Gizmodu. Bravo naši!

“Agatha Christie’s Murder on the Orient Express” (Sidney Lumet)

Spomnilo me je, ko sem kot mulc v kinu gledal film Umor na Orient ekspresu (nujno videt, zvezdniška zasedba, lahkotna Agatha Christie v odlični formi, najboljši Poirot ever Albert Finney, režija Sidney Lumet, prelepa Ingrid Bergman pa je fasala oskarja), mi je bilo neskončno cool, ko so se na platnu z vlakom v globokem snegu zaustavili nekje v Jugoslaviji:

Bianchi: “We are between Vinkovci and Brod.”

Fascorelli: “But in what country?”

Bianchi: “Yugoslavia.”

Col. Arbuthnott: “The Balkans! What else can you expect?”

Zame, mulca, je bil to kulturološki šok, slišati besedo “Jugoslavija” v holivudskem filmu. Kot da Jugoslavije (v moji zavesti) na zemljevidu prej ni bilo. (Gorenju gotovo delam krivico, najbrž so bili že včeraj odlična firma, nimam pojma, a šele danes grem gledat, po koliko so njihove delnice… Hja, takle mamo…)

“Huh, da vedo za nas? Nisem vedel… Džazno.” Zadovoljen sem šel spat. In naslednjega dne v šoli vsem povedal, naj grejo gledat.

-Jonas

P.S. Preden se usujejo komentarji, ko sem ravno v prejšnjem zapisu nekaj nergal… Takole si recimo jaz predstavljam primerno uporabo copy/paste ukaza. Če že, naj bo zraven link na originalno zgodbo, pa še malo relevantne vsebine zraven…

Mnenja (39)

Tole je pa že komedija: **** —— Popravek popravka!!! —— **** (čet, 24. okt) Izkazalo se je, da je bil moj vir (iz uredništva SiOLovega Blogosa) narobe informiran (še v zadnjem telefonskem pogovoru se je čudil zaradi zmote), Miliču piše blog Jaka Lopatič in ne Jaka Lucu (podrobneje v komentarju odgovornega urednika Blogosa pod št. 40).

**** —— Konec popravka popravka —— ****

** —— Popravek —— **

Ravnokar sem zvedel, da Milič ne piše svojega bloga, piše ga Jaka Lucu kot ghostwriter. Nategnili so me, zardevam in besno suvam z glavo v zid. Prosim, zanemarite prva dva odstavka.

** —— Konec popravka —— **

Vsem, ki blogamo že leta, je lahko kar malo nerodno, kakšno lekcijo nam daje “novinec” Marko Milič na svojem blogu Pod košem. Odlično spisano, lepo povedano, zanimivo pripovedovano, včasih še fotka. Ja, športniki so velikokrat le gomila mišic, a po mojih izkušnjah je takole: kadarkoli sem se pogovarjal ali poslušal koga iz svetovne špice, njih je bilo pa vedno zanimivo poslušati, skoraj brez izjeme.

Res mi je všeč njegov blog. Tematsko je prazvzaprav zelo ozek (košarka in košarkaške anekdote), a baš prav zato tako privlačen. Takšne blogosfere bi si človek pravzaprav želel, a) množice poročevalcev, ki fotografirajo, kaj se dogaja okoli njih (“Tkule je zglejdalu, k je pr ns na Igi fabrka gorejla…”) in b) množice strokovnjakov, ki pišejo o tistem, kar obvladajo (no, če bo zraven še kakšen nakladaški blog, kakršen je moj, tudi ne bo nič narobe, dokler je dovolj tistih pod a in b).

Copy/paste z drugih internetnih strani¹ je pa sranje. Raje linkajte (in zraven zapišite, kaj si VI mislite o dotični zadevi), namesto da se delate pametne, kao, “lej kaj sem najdu, ampak ne povem, kje.” Razpizdi me, ko na kakšnem takšnem blogu resda kdaj pa kdaj vidim kaj zanimivega, a moram potem googlati, da najdem originale.

-Jonas

P.S. Za domačo nalogo, razmislite o temle vprašanju: “Če bi moj računalnik ne poznal ukaza “copy”, bi bil moj blog zelo drugačen?” Če ja, ga raje kar ukinite.

1. Had, daj, pliz, skini tisto Misel dneva. To so smeti na sicer zanimivem blogu. ↩

Mnenja (102)

Zoran, vse čestitke, glasoval sem zate! Nisem pa glasoval zase, čeprav je bil moj oče potem jezen name, da sem neumen, nisem mogel, nerodno mi je bilo. Oče že od dopoldne praznuje dan, ko je njegov sin stopil v politiko in da bomo imeli svetnika pri hiši (zaman mu dopovedujem, da sem šele 32. na listi in da ni šans). Eh. Sem pa vesel, da sem spet končno enkrat na zmagoviti strani. Veseli me.

Tule še Jankovićeva izjava od petka, pa je potem nisem hotel objaviti zaradi volilnega molka:

Teme, kako so se cepcem maščevale negativne kampanje, pljuvanja in kazanja s prstom (po vsej državi, ne le v LJ) se pa raje sploh ne bom loteval. Ni kaj mleti, je bilo preočitno.

Še dve fotki z včerajšnjega žura, Šukar & Magnifico:

-Jonas

Mnenja (199)