Jonas – Zapisi

V preteklem tednu sem se okoli te problematike naposlušal cmeravih zgodb. Recimo, na televiziji v spet nekem omizju mati petih otrok razlaga, kako je bilo težko ampak so vseeno zdržali, v časopisu berem o neprilagojenih in nezaželenih otrocih, na mreži pripovedujejo o znankah z rekordnimi števili splavov ali promiskuitetnih sošolkah s kavbojkami na pol pičke in kam da to pelje. In kako je to grozno in kako je to žalostno. Zdi se, da ima vsak na zalogi kakšno zgodbo, najraje kakšno v zvezi s starši in kaj bi bilo, če bi bilo.

Jaz imam tudi svojo. Ko je moja mama po dveh splavih¹ tretjič zanosila, je šel foter najprej v bife, zvečer pa jo je zagrabil za vrat in ji skozi zobe zasikal: “Če narediš še en splav, ti zlomim vrat.” In sem se rodil jaz. (Šmrk, šmrk.)

Jaz, Jonas Žnidaršič, sin Rozine Pavše, sem vesel, da se je tako razpletlo, foter, prisrčna hvala. Živ sem in diham kljub travmatični mladosti po njuni ločitvi. Sem zelo obrazgotinjen, a vesel da sem živ (šmrk).

Ampak.

Vprašanje splava ni in ne sme biti vprašanje emocij, ampak svobode.²

Jaz, državljan XXX svobodne Slovenije, vam rečem tole: Pička ti materina fotrova,³ NIHČE NIMA PRAVICE ŽENSKE DRŽATI ZA VRAT!!! Nihče, ne pijan dedec, ne starši, ne prijateljice in ne nerojeni otrok, …

Še najmanj pa župnik ali država.

-Jonas

1. Zataknilo se je kljub kontracepciji. Kot mulc sem v maminih predalih našel zaprašeno diafragmo, znorela je, ko sem jo neveden posadil svojemu medvedu na glavo za vaterpolsko čepico. ↩
2. Tu je osrednji problem nizke slovenske rodnosti. Danes je za mlado dekle otrok kot kamen okrog vratu. Osvobodimo ženske in bodo, prepričan sem, rade rojevale. ↩
3. Težko mi je to zapisat. Z očetom si nisva bila nikoli blizu, a se imava rada in živiva v isti hiši (mama je v domu). Žalosten bo, če bo tole bral. Ne znam si pomagat, oprosti. ↩

Mnenja (84)

Posnetek Trenj sem si pripravil za pred spanjem, ponavadi je hec in se lepo zadrema. Pokrijem se z dekco na kavču, zraven na mizico kakav in par piškotkov, knjigo za rezervo. Aha, Slak ima črtasto kravato, grdo gleda, zmeraj dober znak.

Potem se je pa začelo.

Nekje pri sedmi minuti sem se prvič polil s kakavom ob eni krepki ministrovi, pri deseti sem bil že popolnoma prepoten, šele ob koncu oddaje pa sem se zavedel, da držim zadnjo uro v osuplosti odprt gobec. Potolažil me ni niti eden tistih Slakovih značilnih izstrelkov, ki jih (po moje nalašč) servira ob prehodu na EPP da predrami raztresene gledalce (“Ha? Kaj je reku?”).¹ Kdaj točno se mi je prvič zameglilo ne vem, najbrž takrat, ko je minister začel s prevrednotenjem ustavnih vrednot in moraliziranjem, menda sem vpil v ekran, se ne spomnim. Po oddaji me je zagrnila tema. Tema in prividi:

Starci s posušenimi kurci sinovom s pipci režejo lulčke na rezine: “Verjemi, sine, s tem so sami problemi.” Na stenah pa se ure vrtijo nazaj.

-Jonas

1. “Dobro, bomo se pogovarjali o tem še v nadaljevanju oglase, po nadaljevanju oglasih bomo seveda videli tudi končne rezultate glasovanja.” Prepis je do črke natančen, sem šel preverit trikrat. ↩

Mnenja (83)

… sploh ne bi bil slab (via jerry v komentarjih, tnx):

-Jonas

Mnenja (54)

S sramotno zamudo sporočam, da so našo govorilnico popravili v nekaj dneh po mojem poročilu o njeni preluknjanosti, tule je fotka:

Bravo. Na Vrhovcih res ni zajebancije!¹

-Jonas

1. V razmislek: Wikipedia, Fixing Broken Windows ↩

Mnenja (16)