Jeseni sem ponujal dva, letošnja bera pa je dvojna, odtod tokrat množina v naslovu. Torej, kdo jih hoče?
http://video.google.com/videoplay?docid=-6440565968250283854
Priznam, nerodno mi je pisati o morskih prašičkih, prevzela me je tista tipična blogerska domišljavost, z vsakim zapisom bi (vedno bolj) raje spreminjal svet, kot pa preprosto pisal o stvareh okoli sebe. Pa tako znam pametovati drugim, naj pofotkajo in pobeležijo, kar jim pač dogaja.
Jebi ga, te dni me mučijo morski prašički. Imamo jih preveč.
Vse skupaj se je začelo jeseni, ko sem po BTC-ju iskal Roombo in vmes zašel v trgovinico z živalmi. Tam me je presenetila (meni se je zdelo) smešno nizka cena morskih prašičkov (okoli dva jurja in pol po komadu) in sem takoj pobasal kar dva. Ob zagotovilu prodajalcev, da sta oba fanta, sem ju vesel nesel domov. Če se ju bo otrok naveličal, ju bodo pa veseli naši trije mački. Krstil sem ju že kar med vožnjo domov, Dalibor in Leopold.
Čez kakšen mesec se je izkazalo, da je Dalibor pravzaprav Daliborka (dva prekrasna mladička smo takoj oddali in sta šla služit zgodaj novembra), Leopoldu pa smo zagrozili s kastracijo. Ta se za to ni dosti menil, posledice njegove objestnosti pa so postale očitne že pred prazniki in zdaj je, kar je. Štiri nove mladičke je tokrat krstila Zoki: Jaka, Miki, Mini in Pluto.
Zdaj iščejo dom. Pišite!. Takle mamo.
-Jonas
22. januar 2007, zapisano v kategorijah
Vsakdanjik