Oskarji so vedno nobel
… pa čeprav so bili letos ubogi. Začetek je ogromno obetal, nad šparovnostjo sem bil celo navdušen (dokler se mi proti koncu prireditve ni zazdelo, da zdaj pa šparajo preveč), tale montaža je vrhunska kljub preprosti zamisli in izvedbi: Oscar Nominees 2007, odlomek letošnjih oskarjev.1
Kljub revščini in pomanjkanju ostrine (DeGeneresova ni bila sposobna nikogar napičiti, navkljub še nikoli tako absurdni globalni situaciji in čeprav šitmejkerjev tam v dvorani nikoli ne manjka in tudi nihče ne zameri) dolgčas ni bilo. Res, zaspal sem po uri in pol in si ostalo ogledal zjutraj, a kriva je bila gotovo naporno pozna nočna ura. Vseeno, znane holivudske face so zmeraj zanimive, pa če serjejo v školjo. Sem pa pogrešal kakšen res hud glasbeni nastop in kakšno montažno parodijo na nominirane filme, táko, kot jih je nizal Billy Crystal.
Vmes so omenili, da je letošnji šov okoljevarstveno neoporečen. Če je bil to vzrok letošnje suše, me raje globalno segrejte.
-Jonas
- Klip, narejen v stilu Applovih “belih” reklam, je mala šola impresionistične montaže. Simpatičnost trenutka je pomembnejša od stavka, njih nizanje JE stavek. Osebnost se razkriva skozi nasmeh, grimaso, izjavo, medklic, kiks. Karizma šteje, Eddie Murphy lahko tudi molči. ↩