Jonas – Zapisi

Meni zadnje čase ne gre, nič zanimivega ne najdem, mogoče sem le preizbirčen. Sedem, tipkam, po dveh odstavkih vržem stran, bom jutri. Naslednjega dne pa spet, isto. Prekleti Gradišnik se pa kar izliva na tistem svojem blogu, …¹

Zato se je pa Luka Koper pobral iz krize, tule je njegov prispevek prazniku:

-Jonas

1. Ha! Kake pol leta nazaj sem ga nekaj po telefonu prepričeval, da so blogi kul, pa je samo (tako sem si predstavljal) odmahnil z roko. Nisem se čudil, na pravljičarskih forumih so ga zaradi prevodov napadli ko psi in je nad internetom moral obupati, vsak bi. No, zdaj, ko je ob izidu nove knjige res odprl blog za promocijo le-te, pa napiše tudi po tri zapise na dan! Ha!, še enkrat! Sem vedel, da bo padel noter! … ↩

Mnenja (46)

Zadnjič sva z Guštijem iz garaže potegnila mojo martinko, sem jo hotel posoditi za njegove špile, a sva ugotovila, da bi jo bilo vrez vgrajenega pickupa težko ozvočiti v živo. Pa še vrat se je nekoliko ukrivil, včeraj sem hotel menjati strune in ga naravnati. Komaj sem v predalih našel komplet pa še ta je mi je bil podtaknjen. Manjkala je struna (ja, v nedotaknjeno novem kompletu), obupal sem in jo nesel raje k mojstru:

Na tihem sem že prej sumil, da se čez zimo v garaži ni dobro počutila, poklapane volje sem šel domov, cepec.

-Jonas

Mnenja (66)

Obljubil sem, da pridem, ni bilo težko, kljub obupno zgodnji uri (11:00),¹ že dolgo nisem bil na kakšni takile mini slovesnosti, a sem tokrat kar vedel, da bo prijetno. Visoka kultura mi običajno ne diši, razen če je obljubljen banket, tokrat ga ni bilo. Zato pa je Gradišnik delil izvode nove knjige Roka, voda, kamen, s podpisom in datumom:

Postavil sem se v vrsto, jasno, dobil knjigo (prvi del, ostala dva izideta v prihodnjih mesecih) in podpis, a z zanimivo (namerno?, kdo bi vedel? …) napako, Branku se je v moj izvod zapisal napačen datum, osemnajsti namesto devetnajsti april:

Post festum je ugotavljal, da utegne ta izvod prav zaradi napake doseči ogabno ceno, ko bo nekoč mrtev in bel; odvrnil sem, da najbrž ne. Ker ga ne bom nikoli prodal.

Ko se je svečanost začela, je Nela Malečkar malo spraševala, Branko malo odgovarjal in pripovedoval, same zanimive reči in ravno prav. Resda sem vmes malo pogledoval po gostih (pri Gajotu je bilo polno, ne pa nagneteno), a ne iz dolgčasa, ki me je historično rad zaskočil ob podobnih priložnostih in situacijah. Iz firbca, prepoznal sem tu in tam nekaj znanih, drug drugemu prijazno kimajočih obrazov, v potrditev moje teze, da sem se kot Billy Pilgrim nekako iztaknil iz časa, iz te scene, da sem outsider med temi literati. Če sem sploh kdaj bil kaj drugega, takrat ko me je še celega prevzemal teater in smo viseli po premierah in za šankom v Drami, kjer sem kdaj pa kdaj videl Jesiha in ga kaj prašal.

Ko se je družba takoj po koncu porazgubila kot bi kdo spustil fižolovca, sem mogoče za trenutek kaj grdega pomislil, recimo “Kurc gleda te pisce …”, “Jebeš tako sceno …”, “Lopato v roke, banda …” in morda še kaj podobno sočnega. Še preden se je misel utegnila preseliti na jezik, sem se k sreči v zadnjem trenutku spomnil na odsotnost zakuske (huda napaka, organizatorji!), kar seveda popolnoma opravičuje hiter in množičen odhod in se prizadetim za psovanje (četudi v mislih) opravičujem. Tudi sam bi jo popihal, da nisem bil tam tudi v blogerski vlogi in sem hotel od avtorja še kakšno izjavo v kamero.

Posedali smo potem še malo v ožji družbi v sobici zadaj, kjer piše “privat” in se menili še slabo urico. Vmes sem se spet zagledal v Štefko, sem že pred-predlani mislil, da sem jo prebolel, da ni usojeno. Eh, pomlad …

Več na Gradišnikovem blogu, obiščite ga, takega besednega profija se lahko sloblogosfera samo razveseli. Vprihodnje ga nameravam nažicat za blogovsko rubriko Minuta za boljši jezik, krvavo jo potrebujemo.²

-Jonas

P.S. (sobota, 19:00) Na svojem blogu Gradišnik piše o zaroti in res, med strani 64 in 65 je vrinjen list iz kasnejšega poglavja. Menda bodo knjige menjali, jaz svoje ne dam.

1. Po mami sem nočna ptica, spat hodim v po polnočnih urah. ↩
2. Jaz si je srčno želim, slovenščino rad mrcvarim, če vem, kaj mrcvarim. Sem že prašal nekaj ljudi, pa si ne upajo, Crni tudi ne, a je obljubil, da bo tudi on še kaj potipal naokrog. A pozna kdo koga, ki bi znal, če Branko ne bi zmogel obveznosti? ↩

Mnenja (31)

Tam čez lužo je nekdo pravkar postrelil nekaj ducatov šolarjev (zadnja številka je dvaintrideset + sodil-si-je-sam),¹ v Domžalah je menda (nič ni dokazanega, nihče nič točno ne ve, sošolci dvomijo, nihče nič slišal, sredi belega dne,) pred meseci gimnazijec posilil sošolko.

V prihodnjih dneh nas čaka kup debat na to temo, pripravite se na glodanje in sejanje strahu. Oba dogodka sta tragična, ni dvoma, a vseeno me glava boli že vnaprej. Spet bo veliko vpitja okoli morale in otrok in vrednot in dehumanizacije in vrednot in vzgoje in pornografije.² Največ bo pa navadnega ugibanja, pametovanja, špekuliranja in telefonskega glasovanja. Na CNN-u že imajo orgije senzacionalizma.

Prosim, povejte mi čez teden dni, da sem se zmotil.

-Jonas

1. BTW, bi bilo lepše “dvaintrideset + samosodeči si storilec”? Kot otrok hrasto na kolenu rad mrcvarim Slovenščino. Ajs! ↩
2. V četrtek se ve, kaj bo v Trenjih , stavim. ↩

Mnenja (90)