Pečene rože
V bistvu niso pečene, ampak ocvrte, in niso rože, ampak je grmovje. Z jezika lažje gre; da se človeku ni treba o ocvrtem grmovju menit, naj bojo kar pečene rože. Otrok se je tudi že navadil, ne spomnim pa se, kako je temu rekla mama, mojstrica domačih šparovnih receptov.1
Ta je dala na mizo vse, kar se je užitnega našlo okoli hiše: regrat, smrekove vršičke, kislico, koprive v špinačo.2 Polžev ne, te je enkrat kuhal fotr in so se tudi njej zagabili zaradi ad hoc recepta. Še dobro. In še dobro, da je skoparila tudi pri mačji hrani in je naš Tom bil prisiljen sproti desetkati mišjo zalego okoli hiše, če bi jih pobijala mama, ne verjamem, da bi plen kar vrgla stran. Sosedov pudelj se je je izogibal, posebej zvečer.
Recept pa beležim, ker sem škratu obljubil, da jo z leti naučim vsega, kar znam. Mene moji niso, tegale sem mami kot mulec špegal čez ramo:
http://video.google.com/videoplay?docid=-7340586651669577359-Jonas3
- Vaše mame kdaj kuhajo jogurt? Marmelade? Kaj pa kisle kumarice? Kompoti? Kefir? Od slednjega je moja doživljala orgazme, ker ga je toliko ratalo iz nič. Jedel ga ni pa nihče. ↩
- BTW, te imam grozno rad, s pirejem in jajčkom! Njam! ↩
- Štiklc v videu: Poison Arrow, ABC ↩