Jonas – Zapisi

Ponoči sem se premetaval, s slabim občutkom. Postelja me je izvrgla uro prej kot ponavadi, takoj sem šel gledat če je kaj komentarjev. In res, oglasil se je Crni in potrdil, da sem šel čez. Namreč, namesto da bi zajebaval AGRFT sem šel špikat Košaka. Zakaj? Samo zato, ker sem se pač z njim o tem včeraj pogovarjal in se nisva strinjala in ker sem imel na zalogi polduhovito zgodbico.

Kaj zdaj? Brisat nima smisla, navsezadnje sem napisal, kar me žre in je res in jebi ga, taka je situacija, takle mamo.

Nič, drugega ne preostane kot opravičilo, tole pišem kot poscan cucek. Oprosti Andrej, pozna ura je bila, zadnje vejice sem popravljal ob štirih zjutraj, žrlo me je. A MC ima prav, dalo bi se drugače. In res, pred obema celovečercema kapo dol, tvoj blog pa itaq rad berem.

-Jonas

P.S. V komentarjih se je oglasil tudi Andrej, mene je pa vse skupaj tako razdražilo, da bom enkrat te dni morda še desetkrat srditeje jebal mater AGRFT-ju. Ljubim to šolo, a kolikor mi je dala, je tudi vzela, po nepotrebnem.

Mnenja (53)

Najprej (navidez) off-topic povezavica, zaradi konteksta:

Katja Lenart: Film za Guinnessa

“Graham je film posnel z mini dv kamero, cel film pa ga je stal “samo” 30 tisoč dolarjev (polovico tega denarja so porabili za elektriko).”

Prosim za potrpljenje, k tej zanimivi temi se vrnem ob koncu zapisa, najprej o pravkar minulem Blogresu: fotoaparata skoraj nisem nesel, pisati nisem nameraval. Toliko blogerjev na kupu, ni hudič, da se ne bi dogodek dobro pokrilo, sem si mislil. Motil se nisem, niti linkati mi najbrž ni treba, saj ste že brali.

Ker so me spraševali, bom vseeno ponudil še svojo oceno: bilo je odlično! Zbežal sem le z enega od predavanj (Francozek naj drugič kupi beležko in sede med publiko, bo več transfera znanja), le na enem sem škrtal z zobmi (ne povem) in le na enem sem raje gledal kot poslušal (ditto), imeniten izkoristek. Najbolj je zaleglo MC-jevo pridiganje, zaradi teme (blogerska etika), jasno. Grešna sloblogosfera je z razlogom srkala ko suha spužva, učinek je bil morda celo en majceno katarzičen. Predavalnico smo zapustili boljši, prijaznejši blogerji.

A zanimivo, dan kasneje ne mislim več na mrkega Crnega, nasmejanega Hada, zagretega ministra Turka, obupanega Gradišnika,¹ pokroviteljsko blogerko X², Zvoneta z Večera, Domna z Dnevnika, mini kiklo z zabave …

Iz glave mi ne gre Košak. Andrej Košak. Videošpon Košak. Naj razložim:

Staknili smo na večernem žuru na Kodeljevem s kozarci glave skupaj in je Crni omenil nekaj o enem filmu, jaz sem se pa spomnil tistega Američana iz zgodbe zgoraj (tistega, ki je posnel green-screen celovečerec za $30000) in sem to šel pravit Košaku. Ta je ravno spet nekaj na glas razmišljal o odnosu država – slofilm in denarju, ki ga, ojej, za filmarje in njih umotvore ni in ni. Potem se je vnela debata in sem bil nepripravljen in nisem znal učinkovito kontrirati njegovemu jamranju, zaradi večerne utrujenosti, seveda. Moje stališče? S tole zgodbico ga najlepše razložim:

Ko je Crnkovič lansko jesen sestavljal okostje Blogosa, sva se parkrat sestala in menila. Ko je omenil, da bi vtaknil med VIP-ovce enega filmskega režiserja, se mi je smejalo. Super! Takšne rabimo, ja, take, ki znajo, take, ki so se učili filmat in snemat! Da bojo kaj posneli in vrgli na Google in pokazali, kaj znajo! To bo gotovo odličen blog, poln video in foto vsebin, sem si mislil!

“Koga imaš pa v mislih?,” zadovoljno vprašam Crnega, “Heh, filmarji,.. to bo ziher blog poln fotk in filmčkov, grem stavit!” Ni dvoma, saj iz teh kreativcev kreativa kar vre, a ne?!

Crni me pogleda in reče: “Košaka.”

-pavza-

“Aha,” odvrnem zamišljeno. In čez trenutek: “Al pa tud ne.”

Andrej, oprosti, ne zameri! Ampak, a vi filmarji, mačka vam piterina agrftjevska, res ne morete brez filma?!³

-Jonas

1. “Ravnokar sem s snemanja Hri-bara … Jonas, naredu sem pizdarijo!” ↩
2. Imena ne izdam, a prepoznati jo je mogoče po značilni gesti: če jo karkoli vprašate in ste moškega spola, vam bo položila roko na ramo, pomilovalno pogledala v oči in odgovorila kratko, a nalašč kriptično in s poskusom odrezave duhovitosti. Potem se bo hitro oddaljila in tako obdržala zadnjo besedo. ↩
3. P.S. Mislim na celuloid, morda sem premalo jasen. ↩

Mnenja (79)

Ne pišem dosti zadnje čase iz bedastega razloga: prefin sem ratal. Kar naenkrat mi nič ni vredno omembe. Blog sameva, obisk pa, jasno pada.¹

Pa ne, da bi manjkalo materiala, po novem hodim v službo vsak dan in se mi že zato več zanimivih stvari dogaja, kot pred recimo pol leta. Recimo, danes dopoldne sem ob postanku pri rdeči luči zraven kina Vič videl policaja, kako je v marici na vozniškem sedežu potegnil iz toka pištolo in jo, tako za štos, pokazal skozi okno nekomu v sosednjem avtomobilu. Ja, pištolo je potegnil sredi belega dne! Za povrh je pa zraven njega sedela prav mična policistka, debele ustnice in blond frizura v figo, zaradi nje sem sploh opazil Jacka Bauerja zraven, drugače ne buljim v policaje.

Povedat hočem pa to, da sem ob prihodu domov samo zamahnil z roko, ah, brezveze, ni za na blog, ker nimam fotke in ker jaz pa več ne pišem trivialnosti, kao … eh … In tako že nekajkrat ta teden.

No, zvečer sem se pa zamislil, se bridko zjokal nad sabo, natipkal zgornje vrstice in zanalašč zraven prilepil en neumen video:

Tako, presekal sem. Jutri se pa vidimo na Blogresu.

-Jonas

1. Nabijanju števca pomaga najbolj ena stvar: vsakodnevno objavljanje. Nekateri blogerji to dobro vedo, zato objavljajo non-stop, velikokrat s cenenimi in praznimi objavami. Temu sem bom sam še vnaprej ogibal, ker je to bulšit. Praznina je praznina in slej ko prej se bo smetenje maščevalo. ↩

Mnenja (66)

Evo, že naslednjega dne po pozivu so mi iz HP Slovenija pripeljali tiskalnik HP Photosmart C6180 v šenk in oceno. Odlično, HP tiskalnike zelo cenim, saj mi je moj LaserJet 2100n služil deset let brez zatikljaja, vse do danes, le umazal se je sčasoma tam v kotu pod delovno mizo.¹ Tegale sem se pa sploh razveselil, ker mi bo naredil nekaj prostora na mizi, ko se bom znebil starega skenerja. HP 6180 je namreč ena tistih “vse-v-enem”, fax-scan-print-copy mašin, za povrh pa še wireless! Faksa ne rabim, skener pa vsak dan. Priklopil sem ga takoj:²

Prvi vtis je dober, namestitev gonilnika gladka, tisk odličen. Kaj več napišem, ko porabim prvo kartušo in ga uporabniško temeljito preizkusim.

-Jonas

P.S. Tule pa še original fotke ljubljanske celice Al Kajde:

1. Pa ga tudi danes še nisem upokojil, ampak je šel služit v pisarno na Vest. ↩
2. Za bolj dramatićno demonstracijo brezžičnega tiskanja sem se odpravil na vrt, pa me je vmes zjebal dež in sem se potem preselil na teraso. No, tam je pa potem sonce tako močno butalo, da se na prenosnikovem ekranu nič ne vidi … :( ↩

Mnenja (77)