Jonas – Zapisi

Poskeniral sem jih v dveh ali treh dolgih popoldnevih, zdaj se pa motim z urejanjem. Datumov nismo zapisovali na zadnjo stran, ugibam vsaj približno po frizurah, oblekah, krajih. Tule sta dve iz prvega razreda (ugibam), za pusta:

Zgornja je bila posneta pred domačo garažo, vrata je s plehom spodaj ojačal fotr sam, najbrž zaradi lepšega. Tale je pa iz njegove delavnice, za zaveso je imel police z raznorazno nadvse zanimivo kramo, brskati nisem smel, lahko da je imel tudi žive žabe, ne vem, pred mano so veliko skrivali:

Mami je bil takrat očitno všeč astronavt Alan B. Shepard, nikoli več se ni toliko potrudila za pusta. Narisala mi je celo ameriško zastavo in znak NASA, fotr pa je tudi imel dobrovoljen dan (običajno sem bil obema v napoto) in je vmontiral v pižamo ploščato 4,5 voltno baterijo in spejs lučke od fičota ali renoja, da so migotale. Čelada je bila rdeča, a ni motilo.

V šoli je bila pustna zabava in sem osvojil drugo mesto. Zmagala je ena iz četrtega razreda v kostumu dimnikarja z zamazanimi lički in absurdno majhno (se mi je zdelo) lojtrco na ramenu. Pa koga bi rada ti prepričala s to lojtrco, halo?, lejte, men pa lučke žmigajo!!!

Na krivice sem se v življenju potem navadil. Uf, če tile fotki pokažem Rozini, sem ga nasrkal za pusta, bo hotela kopijo.

-Jonas

Mnenja (53)

V prvih Vesteh na Vesti sem bral z listkov, trajalo je dober teden, preden smo od našega špijona na nacionalki dobili dovolj podatkov, kako se reči streže. Konec maja smo že imeli prototip:

Aleš je prispeval napol fentan PowerBook (zamenjal sem disk in dela, magnetni hakeljček za zapiranje je pa še vedno zvit, menda mu ni pomoči), omarico je za €120 sestavil en znanec, €50 je šlo za softver, šipo sem šel pa osebno naročit k steklarju v Rožno dolino. Spomnil sem se bil namreč, da me je pred leti fotr poslal po šipe k svojem znancu tja v Rožno dolino, ravno smo na vrtu zgradili v kotu leseno hišico in sem hotel imeti tiste šipe, ki so v eno stran prosojne, v drugo pa ne, da me ne bodo gledali mimoidoči s ceste. Steklarija v Rožni dolini je medtem zaradi nekakšne bolezni v družini že propadla, meni pa je stari mojster vseeno odprl delavnico in odrezal primeren kos za naš trotel boben. €5.

Naslednji mesec smo zategnili pasove. Naš naslednji projekt: green screen!

-Jonas

P.S. (20:23) Takole pa zgleda predsednikov trotl, naš Denis Sarkić ga je ujel na proslavi. Na desnem robu fotografije, nobel:

Mnenja (48)

Odzivi na zapis Holivud so bili imenitni, prejel sem tudi nekaj vprašanj v zvezi z njim, največ o idealnih nastavitvah za dober učinek na Googlu ali YouTube. Pred meseci me je o tem v emailu spraševal sam minister in kolega iz časov softverske redakcije Radia študent Žiga Turk, takrat sem mu preprosto svetoval, naj poišče in izbere kar nastavitve za iPod, kaj več pa nisem vedel svetovati.¹ Nekaj sto naloženih videov kasneje se lahko pohvalim, da sem kolikor toliko naštudiral zadevo, bolj ali manj se držim nasveta iz Googlovih pogostih video vprašanj:

... we recommend the specifications below for maximum quality
and reasonable file size:
- MPEG4 (mp3 or mp4 audio) at 2 mbps
- MPEG2 (mp3 or mp4 audio) at 5 mbps
- 30 frames per second
- 640x480 resolution
- 4:3 frame
- de-interlace

In ker imam ravno pri roki najnovejši iMovie 08,² sem posnel še nazorno demonstracijo. Vidi se bolj slabo (tule je QuickTime filet, je malo boljše), a bo vseeno v pomoč:

Menuji od blizu, najprej Export to QuickTime:

Po kliku na Options:

Klik na Settings:

Klik na Size:

Končni izdelek:

BTW, še zmerej nisem ziher, ali domačini rečejo Pácug ali Pacúg. Dejte me no podučit …

-Jonas

1. Nasvet sploh ni bil slab, saj je edina razlika izvoza za iPod od priporočenih nastavitev tista za bitrate – okoli 500 kilobitov na sekundo namesto 2000 in s tem tudi občutno manjši filet. ↩
2. Že zaradi njega sem iLife 08 paket naročil takoj, novi iPhoto si moram pa še temeljito ogledat, na prvi pogled je tudi strupen. ↩

Mnenja (72)

Obiskala nas je v ponedeljek:

Ne vem, če sem že kdaj povedal, če ne, je že čas: prvo priložnost na TV mi je dala Miša Molk. Seveda sem jo (priložnost) temeljito zajebal.

Bilo je jeseni ‘82, razganjalo me je od samega sebe. Z Miranom Divjakom sva ravno¹ dobila Viktorja za (celonočni) radijski prenos neke rally dirke na Študentu, jeseni so me sprejeli na AGRFT, snemal sem že drugi film z legendarnim Žiko Pavlovićem in se družil s Šerbedžijo. Mlad in neumen, držal sem svet za jajca.

Miša je za novo sezono pravkar pripravljala serijo zabavnih oddaj (z naslovom Modrostni zob? Se prav spomnim?) na najrazličnejše teme (prva je bila, jasno, ljubezen) in iskala nov voditeljski par. Našla ga je na Radiu študent: Nado Vodušek in mene.

A že v prvi oddaji sva tako katastrofalno podbacila, da je morala Miša sama (kot voditeljica) vskočiti pred kamere, saj se debata v studiu ni nikamor premaknila. Danes, v retrošpektu, vem, kje je bil kiks. Ker sva bila voditelja dva, total neizkušena, sva se nehote zanašala en na drugega, dokler nisva kar obmolknila od zadrege in se zaplezala v morbidno tišino … In je morala vskočiti v oddajo Miša, bogve kaj so si mislili potem gledalci, ko se je kar naenkrat, na sredi oddaje, brez napovedi pojavila na ekranu in vodila pogovor, kot da se ni nič zgodilo …

Na drugo (ali tretje) snemanje me več ni bilo, to ni zame, Nada je pa še nekaj tednov vztrajala, dokler oddaje ni vzel hudič. So me pa v Stopu pohvalili za garderobo, en nobel bel reklc in strupen pisan svilen šal. Vsaj nekaj, sem si govoril doma, ko me ni bilo ven ves mesec in sem lizal rane. Naslednjih devet let me TV ni zanimala.

Z Mišo sva se takrat celo nekaj spogledovala in enkrat šla v kino (igral je Edwardsov Viktor, Viktorija, se dobro spomni Miša), izcimilo se ni pa nič, čeprav je bila sveže samska in (tako mi je povedala zadnjič) voljna, jaz pa svež nadobuden babjek. Zakaj ne? Eh, ker sem se usral, kaj pa drugega! Sem šel raje k bolj zelenim bejbam futrat ego.

-Jonas

P.S. Glejte, da se boste obnašali v komentarjih! Sproti bom brisal vse debilne pripombe že zato, ker mi je nerodno pred njo, da ste tako predvidljivi.²

1. Ali je bilo morda leto dni prej? Fak, 25 let je že tega, kdo bi se spomnil! O. Ma. Do. Na! ↩
2. O cenzuri si pa sploh ne bom pustil predavati, tokrat res ne, give it up. ↩

Mnenja (101)