Diši po starih knjigah

O razkoraku med staro in novo tehnologijo, o tiskani vs. virtualni besedi sem se prvič pogovarjal ob koncu prejšnjega tisočletja, začuda mi je pogovor do danes ostal v živem spominu. Bilo je za kartaško mizo, v podzemnih kletnih prostorih, za dvojnimi zapahnjenimi vrati, z varnostno kamero ob vhodnih vratih in zasilnim stranskim izhodom na dvorišče, če bi slušajno kaj zagustilo. Zatemnjen prostor brez oken je osvetljevala zasenčena luč nad mizo in ekran računalnika, priklopljenega na mrežo, ki se je zaradi slabega mobitelskega sprejema zdel kot naša zadnja vez z zunanjim svetom. Družba osmih ali devetih znancev, vsaj za to noč pobeglih od ponorelega sveta, valovi smeha, koncentrirane tišine, pogovora, ogromni kupi žetonov.

Kot študiozen kvartopirec sem se v tisti kleti, v tem materničnem nadomestku seveda odlično počutil, zato se še danes nostalgično spomnim tistih zlatih ljubljanskih kartaških časov, preden jih je uničil internetni poker, vsakokrat, ko v kotu svojega predala zagledam komplet Kemovih kart. O, kako prijeten je njihov značilni vonj!

Na sedežu zraven mene je sedel prijatelj, prodajalec knjig v ugledni ljubljanski knjigarni, zapletla sva se v pogovor o digitalizaciji knjig. Da računalniški ekran nikoli ne bo nadomestil tiskane besede, da je prevelik, da knjiga, ko jo vzameš v roko, “lepo diši”.

Nazaj v sedanjost: pred nekaj dnevi sem isti argument slišal na nedavnem javnem kavarniškem pogovoru v CD z naslovom Kaj za en kurac je YouTube?:

http://video.google.com/videoplay?docid=-681616353539484656

Knjige dišijo. Hm. Nazaj v kartaško klet: za mizo je sedel tudi mladenič z očinim pomankanjem samorefleksije. Z drugimi besedami, ne spomnim se večera, da ga ne bi obrali do kosti, njegov stil igre je bil, in še vedno je, preprosto rečeno, avtodestruktiven. Če meni karte dišijo, vam povem, temu človeku bodo smrdele vse življenje, ker so ga in ga bodo vedno, sekale po pički.

Emocionalno bistvo knjige namreč njej sami ni inherentno ali samo sebi lastno. Njen emocionalni naboj se nabira zlagoma, z vsako novo izkušnjo uporabe tega predmeta. Vonj knjige nas ne spomni na knjigo samo, ampak na tisočere zgodbe, ki smo jih goltali in ki so nam potešile, kar smo pač v njih iskali.

V nekem intervjuju je starleta Pika Božič nekoč izjavila, da ne bere knjig. Dajte ji povohat kakšno, me prav zanima, če bo padla v trans kot Crni. Čez dvajset let pa se že veselim trenutka, ko mi bo hčerka dopovedovala, da v mojem laptopu res ni nič takega, da bi ga moral tako crkljati in ovohavati. “Fotr, pusti si že vgraditi tisti čip v glavo, branje z ekrana je passé!”1

-Jonas

  1. Objavljeno na Vesti.
  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. koci, - 3.12.07 | 22:24

    Meni osebno so pa Bicycle (poker 808) najboljše karte.

  2. theedge, - 3.12.07 | 23:31

    Ma moj ThinkPad je pa tako lepo dišal ko je bil še nov :) Če sem ga uporabljal v majhnem prostoru ge je celega napolnu z vonjem po novi elektroniki… (že slišim pripombe v stili “kir g33k”)

  3. Shine, - 4.12.07 | 00:14

    Ne in ne in ne. Čeprav je napisano vse res. Ampak nekaj manjka. Niso samo zgodbe tiste, ki ustvarjajo emocionalni naboj. Ne znam izraziti tistega drugega, morda bi znal ti – gre pa za to, da je knjiga, ki jo kupim, moja na čisto oseben način. Ne bi je zamenjala za novo, na primer. Ne posodim je, če pa jo, jo pravzaprav dam, ker ni več moja, ko se vrne. Ne motijo me malo zgubani listi od branja v banji, všeč mi je, če je skoraj prelomljena, ker sem spala na njej. Skratka, osvinjam jo. Kako naj to počnem z računalnikom ali s čipom v glavi?

  4. markopigac, - 4.12.07 | 00:22

    Jep, tudi jaz si se vedno kupujem stripe, ker ni boljsega filinga, kot drzati v roki tist zastarel papir, ki se se komaj drzi skupaj napram digitalnim skenom tega istega.

  5. miro, - 4.12.07 | 00:27

    Lepo vezane knjige, pohištvo iz trdega lesa in ne iz iverke, pravi parket in ne laminat, zidane predelne stene in ne iz mavčno-kartonskih plošč, sveža hrana in ne pakirana iz Merkatorja, piknik s prijatelji in ne chat preko interneta… če naj bo življenje vredno življenja.

  6. jonas, - 4.12.07 | 00:45

    Tudi sam rad berem knjige raje s papirja. Zaenkrat. Ko pa se bo pojavila lična napravica z dovolj dobrim zaslonom (Kindle še ni blizu), grejo knjige v smeti.

    Ponavljam, v knjigi kot predmetu ni ničesar čarobnega, razen njene vsebine. Problem je le v tem, da boljšega medija zaenkrat še nimamo. Ko se bo pojavil, pa bodo knjige tudi pri Crnem naenkrat izgubile vonj.

  7. Bessie, - 4.12.07 | 07:17

    Knjiga ni samo vsebina, to je tako kot, da bi bila slika samo podoba ali pa pesem samo zvok in besede. Knjiga je nekaj kar primeš v roke in neseš seboj ali pa pustiš na polici, knjiga je to kar lahko bereš na sekretu ali pa zažgeš. Knige se kot ljudje, vse različne pa vendar enake. Ne predstavljam si kako bi lahko bi lahko polno polico knjig zamenjal uporaben ličen digitalni simulator le teh, še posebej pa si ne predstavljam digitalnega medija, ki bi bil lahko uporaben čez 100 ali 200 let, ko že marsikaj ne moremo več prebrati pa ni starejše od 5,10,15 let.

  8. Abaddon, - 4.12.07 | 08:36

    Eh, romantiki! Vse bo prehitela tehnologija. Tudi najbolj trdoživi fotografi so moral digitalca v roke prijet in tud najbolj zagreti pisatelji ne pišejo več na pisalni stroj. Tko pač je, like it or not!

  9. Lea, - 4.12.07 | 09:06

    Se strinjam z Bessie in Shine. Zame ni lepšega kot ležati na plaži, s knjigo v naročju in pjačko ali čikom v roki ter uživati. Tudi ne vem kako bi se lahko z računalnikom obrnila na bok in postrani brala “digitalno” knjigo. Ni priročno, pa še feelinga ni. Vsaj zame. Vonj, tip, šelestenje papirja, vse to paše zraven.

  10. simon79, - 4.12.07 | 10:09

    Knjiga se bo še dolgo obdržala. Ob vseh mogočih internetnih časopisih in novičarskih portalih še zmeri ni isti filing zjutri se vsest za računalnik ali zjutri prebrat cajtng, ki te čaka pred vrati.

  11. David, - 4.12.07 | 11:27

    Ah, knjiga je izdelek, ko jo primeš v roke, si jo zapomniš. To je podobno kot original Cd z ovitki lično vsebino, ali pa kopija, ki ima glasbeno vsebino, nima pa tistega, kar si vtisneš v spomin – to je oblike.

  12. Luka, - 4.12.07 | 12:07

    Lepo je videti, da ljudje še vedno tako doživljajo lepoto knjige, četudi poskuša Jonas z zanimivo argumentacijo razbiti take predstave. Abaddon pa seveda popolnoma zgreši bistvo. Vse bo prehitela tehnologija? Tisk vendar je ena najbolj revolucionarnih tehnologij, ljudje pa ne pišejo več na pisalne stroje, kakor ne pišejo več na Atarije ali pa Spectrume. To, kar pravi, je v resnici argument proti temu, kar dejansko hoče reči. Namreč v roki lahko zdajle držim knjigo z letnico 1885, moj elektronski slovar iz leta 2001 pa je že pokojni. Jonas ima seveda delno prav, tudi sodobne napravice si lahko pridobijo sentimentalno vrednost, a še vedno ni nihče iznašel nobene, ki bi ji tudi čez 500 let samo zamenjali baterije.

  13. Muki, - 4.12.07 | 12:32

    Vonj knjige, ampak plesnive knjige, mi takoj projecira sliko njenega ovitka, Rio de la Plata, Karl May. Več plesnivih knjig si želim.

  14. Ana, - 4.12.07 | 13:09

    Zjutraj ko se zbudim grem skuhat kavo nato pred računalnik, pol v službo že spet pred ekran, pridm domov tudi pred ekran….zvečer prov paše učke mau spočit in prebrat kakšno ’staro’ knjigo

  15. Ljubljana, - 4.12.07 | 13:55

    Jaz nikoli ne bom pozabil vonja Citroen Diane – avta mojih staršev iz zgodnjega otroštva. Noben avto ne diši več tako lepo, kot je tista Diana. Kar je kul, ker verjetno pomeni, da sem imel srečno otroštvo. Hočem rečt – še ena dobra od Jonasa. Dejansko je tako in bo tako.

  16. katr, - 4.12.07 | 14:05

    knjige so zakon. nič jim ne more do živega in jim tud ne bo. ne “audiobooks” ne “e-books” ne nič … vedno zmaga natisnjena, papirnata, vezana, resnična stvar.

    knjige so knjige so knjige

  17. katr, - 4.12.07 | 15:23

    Ponavljam, v knjigi kot predmetu ni ničesar čarobnega, razen njene vsebine.

    se nekak ne sklada s

    Emocionalno bistvo knjige namreč njej sami ni inherentno ali samo sebi lastno. Njen emocionalni naboj se nabira zlagoma, z vsako novo izkušnjo uporabe tega predmeta.

    s prvim se ne morm strinjat, z drugim brez težav. kleč se – pomoje – skriva v besedi “predmet”

  18. Kašpar, - 4.12.07 | 16:20

    Jap, knjige so še vedno zakon.

  19. dude, - 4.12.07 | 16:59

    Format (večji, manjši), stran je zaključena celota, ki jo izoblikuje, kdor jo pač izoblikuje. Mislim tudi, da gre knjiga fizično bolj “v glavo”. Angleško govoreči otroci so si recimo veliko lažje zapomnili poljske besede (pet različnih imen za različne izdelke hrane) ko so le to otipali, povohali, karkoli pač že(je blo enkrat na bbcju, pa pustmo velikost vzorca zaenkrat na mir). Bolj “pametno” oziroma direktno jo lahko listaš. Včasih se tudi odpre tam, kjer je treba. Hm, kaj pa: vse najboljše, na, tukaj imaš pdf. aja, a lahko pogledam… in stegnemo roke. Haha, čipi. Se že veselim drame okoli čipov in poranoji okrog poseganja v zasebnost. Verjetno se bodo stvari tudi na tem področju spremenile, torej množičnost in priljubljenost knjig v taki obliki, kot jih sedaj poznamo.

  20. luka, - 4.12.07 | 22:27

    Zakaj je moja učiteljica za likovno vzgojo na videu ?

  21. dizzy, - 5.12.07 | 13:07

    Daj čas internetnemu pokru, pa boš tudi tega vzljubil :p …igra v živo ostaja igra v živo in si jo do pred kratkim lahko redno igral, zdaj so nam pa zaprli THKL, tako da lahko grem le še v zagorje, ali pa veleje :)

    …razen če imaš ti kakšne info, pa povej, z veseljem pridem zmagat kakšen turnirček še kam drugam:))

  22. đek, - 5.12.07 | 17:32

    Kakšen mesec nazaj sem poslušal predavanje dr. DAMJANA JANEŠ, mag. farm. v Hiši eksperimentov. Tema je bila kemija vonja (če koga zanima, si ga lahko pogleda http://video.google.com/videoplay?docid=5971462804994212125&hl=en). V predavanju je dosti povedanega o tem, kaj je tisto “tam zunaj” kar zna prebrati naš nos. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kaj je v knjigi tisto, kar daje knjigi vojn po knjigi. Najbrž bi prišli do česa neverjetno neumnega, kar nima nobene veze s Karlom Mayem, pa čeprav njegove knjige tako lepo dišijo. Mogoče kaj za strojenje usnja ali kakšna podobna čist nič literarna zadeva. Niti nima veze. Dejstvo je, da je vonj evolucijsko zelo staro čutilo in da se živčne poti iz nosne sluznice končujejo direktno v limbičnem sistemu. Ta pa ima veze predvsem s čustvi. Pa tudi spomin ni preveč daleč stran (anatomsko). Zato se zelo hitro ob določenih vonjih spomnimno določenih občutkov Ker smo tako naučeni. In ne ker ima kjiga vonj po knjigi. Le po čem ima vonj moj iPod? Najbrž po Sopranovih, glede na to, da gledam na njem že peto sezono …

  23. King, - 5.12.07 | 17:52

    Končno nekaj o kartah, čeprav posredno!

  24. Z, - 5.12.07 | 18:40

    varnostna kamera in zasilni izhod, ste bli pa zajebani tipi not pol..

  25. Kristjan, - 5.12.07 | 20:10

    @Jonas: Malo offtopic -Jonas, poglej kaj je z tvojim pluginom za youtube video, kajti pri meni gre čez tekst… :S

  26. Tuco, - 10.12.07 | 12:46

    Prvič, ne strinjam se z argumenti, da tehnologija itak ‘naredi svoje’ in da bo digitalizacija hočeš nočeš prevladala. Knjige primerjati s filmom ali glasbo (kjer se je ta digitalizacija zgodila) ne gre, ker ta primerjava preprosto ni možna. Razen tega, da je pri prvih dveh medijih vedno bila potrebna od medija ločena, taka ali drugačna, ‘predvajalna naprava’ (pri knjigi sta vsebina in oblika združeni v eno), gre tudi za različno izkušnjo in dojemanje vsebine: film in glasbo neposredno dojemamo s čutili (oči, ušesa) in šele potem se ponotranji ter vzbudi čustva in domišljijo. Pri knjigi je ta interpretacija takojšnja in zahteva racionalni angažma.

    Drugič, razen vmesnika (e-bralniki) in načina distribucije (internet ali tak in drugačen on-line) so pri knjigah največji problem avtorske pravice in avtorske pogodbe — in to je razlog, da založniki niso množično šli v e-knjige (ni naključje, da se tega lotevajo šele knjigarnarji a la Amazon in drugi). Vemo tudi, da je usoda digitalnega ‘avtorja brez založbe’ bolj jalova (hint: Stephen King) in da ima založba razen fizične izdaje knjige še veliko drugih pomembnih funkcij: selekcija, produkcija (beri: strokovno znanje), trženje in promocija.

    Mislite, da bi bil Harry Potter tako zelo popularen in njegova avtorica tako zelo bogata, če bi ga izdala kot e-knjigo?

  27. Centri, - 12.12.07 | 05:57

    Jonas + karte in tema je že pri nas. Jonas pridi nam zaupat kakšen tvoj hud hand

    http://www.pokerpro.si/portal/index.php?option=com_smf&Itemid=28&topic=196.msg921;topicseen#new

  28. [...] novega grškega tiskarskega lepila K-Z1Q (Loctite), o katerem sem se razpisal lani v dvomesečniku Nos za knjige (pozor, nekaj izvodov zadnje lanske številke še imajo v Konzorciju, preverjeno!): “… [...]

  29. Ales, - 31.12.07 | 12:53

    Piratizacija e-knjig ze obstaja in bo najverjetneje tudi v prihodnje. Sposoja ne bo prisla vec v postev. Veliko stvari se s spremembo medija izgubi, ceprav se jih nekaj tudi pridobi. Vsekakor se strinjam s komentarjem nekoga, ki je zapisal, da veliko bolj cenis CD ali pa, se bolj audiofilsko, LP z malce naglodanimi robovi na katerih je brat v mladih letih treniral dlesni.

    Pa se ena opazka, tako na hitro, ko sem ravno presel na zvocne zapise, ki se jo da aplicirati tudi na knjige. Kolikokrat preposlusam tisto eno kaseto na katero so nas starsi kot otroke snemali. Sedaj pa v poplavi fotografij in video posnetkov ne najdemo vec casa, da bi se se kdaj spomnili na te dokumentirane trenutke.

  30. Džej, - 5.1.08 | 04:30

    Jonas, kdaj pa si zadnjič igral s tistim mladeničem, ki ga omenjaš? Morda pa je kaj napredoval v tem času…

  31. dude, - 20.6.08 | 09:30

    sicer se ne navezuje točno na to temo, vendar se mi vseeno zdi zanimiva tema o spremembi v razmišljanju in samem sprejemanju knjige kot take, oziroma primerjave nekega poglobljenega teksta s pridobljenimi informacijami na netu v kombinaciji z linki.

    http://www.theatlantic.com/doc/200807/google

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !