Arhiv za mesec Marec, 2008

Drobo

Drobo je najboljša rešitev za varnostno shranjevanje podatkov. Ko sem prvič bral o njem, sem v Futru dneva zapisal, “kupim ga takoj!”

Mesec dni kasneje sem ga nekako zrofkal1 pri enem od evropskih dilerjev na spletu (nekatere naše dobavljalce sem tudi nekaj žical, naj naročijo, pa ni bilo in še ni nič) in sem neznansko zadovoljen.2

drobo-box.jpg

drobo-bay.jpg

Videti je kot zunanji (RAID) disk, priklopiš ga na USB kot zunanji disk, izdaja se za zunanji disk, ampak ni (le) zunanji disk! Ime je skovanka iz “data robot”, je korak naprej od tehnologije RAID in novost v biznisu shranjevanja podatkov. Če povem na grobo, je Drobo raztegljiv in na sesutje odporen podatkovni robot. Za delovanje potrebuje vsaj dva SATA diska poljubnih velikosti, prostora je za štiri. Če odpove katerikoli, ga preprosto zamenjamo z novim in (najbrž) večjim, medtem ko Drobo ne bo niti kolcnil, tudi če vmes baš shranjuje ali servira kakšno datoteko. Opozoril bo na nevšečnost, a podatkov ne bo izgubil. Diski so lahko različnih velikosti, in ker lahko sčasoma enega od njih (najbrž najmanjšega in najstarejšega) preprosto zamenjamo z novim in večjim, bo prostora za backup vedno dovolj! Dokler ne prenehajo izdelovati SATA diskovje, seveda, ampak me to nekako ne skrbi. Čez deset let bomo itak imeli vse kar v telefonu.

Več in natančneje v predstavitvenem posnetku na uradni strani. Poceni ni (534 €), je pa zato prva prava rešitev za shranjevanje digitalnih dragocenosti, na trgu podobnega izdelka, ki bi mu prišel blizu, ne poznam.

Priporočam.

-Jonas

P.S. (21. marec) Po nekaj dnevih uporabe pripominjam, da je Drobo kar glasen, s štirimi vgrajenimi diski se ventilator pogosto vklaplja. Nujno ga bom prestavil iz delovne sobe kam drugam.

  1. Opomba iz komentarjev: zrofkati = izvohati, izvedeti, najti, izbrskati, stakniti …
  2. Kompleten niz fotk razpakirancije sem pustil na Flickrju, da ne bi tule moril, prilagam le prvo in zadnjo.
  • Share/Bookmark

Ups, ne zameri, Bata!

Sodeč po Wikipediji, je Bata Živojinović še živ, (ne vem, če je tudi zdrav,) v današnjih novicah Kanala A pa so ga že skoraj pokopali:

YouTube slika preogleda

Boris Dvornik naj pa počiva v miru, je bil svetovna faca!

-Jonas

  • Share/Bookmark

Smeti

Naj kar takoj povem, da sta se mi fanta zdela duhovita, in da sem se nekajkrat lepo narežal. V soboto izza odra nisem nič slišal, šele v nedeljskem posnetku sem si celotno prireditev lahko temeljito ogledal, ni se mi zdelo tako slabo, kot se sliši po blogosferi, čeravno predolgo in na trenutke težko prebavljivo. A tu so voditelj, režiser in ekipa brez moči, mikrofon je živ, ne da se vedeti, kdaj in kakšno ti bo zinil kakšen samodestruktiven podeljevalec/ka.1

Še enkrat: Slon in Sadež sta vodila duhovito in ravno prav čez mejo, zamerim pa tele smeti:

http://video.google.com/videoplay?docid=7802664477780106166

Tovrstne smeti se pojavljajo povsod, ko kje kdo hoče biti smešen, pa naivno verjame, da je dovolj, če se “malo zmenimo za situacijo, ostalo bomo pa improvizirali.” Polne so jih domače nadaljevanke (ker igralci ne znajo besedila natančno), zabavne oddaje (izjema je Mario, ki se ne trudi biti smešen in govori tekoče, Romih tudi) in večina naših stand-up komikov (ki so se na mreži nagledali Eddieja Izzarda in se naenkrat odkrili v tej vlogi).

Pa da ne bo pomote, govorim iz prve roke, saj sem se na ta način šlepal lep kos svoje teve kariere in končno pogruntal, da je to ponavadi eno samo sranje. Prav zato stare posnetke Videošpona zelo težko gledam in sem prvi, ki je tega sranja kriv, priznam. Ampak sranje je še zmeraj sranje – najboljši štosi so dobro nadrkani štosi in pika.

Improvizacija ima tudi svoje mesto, seveda, in lahko je žlahtna. Ne sme pa biti le izgovor za navadno jebeno lenobo! Slovenski komedijanti, dejmo si začet vsaj pisat plonk listke, če že tekst ne gre v glavo!

-Jonas

  1. Šnicl se je tokrat definitivno orenk zapekel, jaz sem pa raje prekleto pazil, da ne grem čez. Me je pa mikalo, sem ravno toliko žleht.
  • Share/Bookmark

Pozno pustovanje

Zakaj nismo načrtovali snemanja na pravega pusta dan? Ne vem, gotovo je bil kak razlog, najverjetneje bi bil prehud kaos, na tistem koncu se hitro najde izgovor za cviček. Za Vampirja smo tako v nedeljo Šentjernejčanom raje naredili še enega pusta. Naši so po radiju objavili, da rabimo statiste in jih je prišlo ravno prav, seveda največ otrok, vsi pa so prišli dobre volje in našemljeni. Ne kar v neke stare cunje, ampak pošteno in pisano našemljeni! In s cvičkom, zaradi mraza.

Nič nas ni motilo, plačati jim za statiranje nimamo, naj imajo vsaj žurko, nedelja je, itaq nič ne dogaja. Popoldne mi je bilo sicer malo tečno, ker sem se moral med pavzami skrivati po vogalih – če me je kakšna skupinica zagledala, da grem mimo, so me takoj cukali za rokav, da moram nujno nekaj spit z njimi in sem se komaj izgovoril. Da je moj fotr bil alkoholik, a se sam še nisem navadil, nekaj takega. Če ima kdo mogoče raje kakšen žbè … Zvečer je bil Vinci zadovoljen. Da skozi kamero super zgleda, “bolš kot v resnici!”

V žepu sem imel tudi svojo najnovejšo kamerco,1 a sem ravno prejšnji večer, da mi ja ne bi zmanjkalo štroma med fotkanjem, vtaknil akumulatorček v polnilec. In ga zjutraj pustil tam, seveda. Še sreča, da je iPhone zmeraj pri roki – če je dovolj svetlobe, so fotke z njim še kar okej. Ne, nič jih nisem popravljal, plašči godbenikov so bili tudi na oči takole živo modri:

IMG_0020.jpg

IMG_0017.jpg

IMG_0051.jpg

IMG_0058.jpg

IMG_0031.jpg

IMG_0074.jpg

IMG_0041.jpg

IMG_0047.jpg

-Jonas

  1. Canon TX-1, prinesel Godler iz Amerike, pri nas je ni za dobiti.
  • Share/Bookmark

Naslednja stran »