Jonas – Zapisi

Na tem blogu se za prvi april ne bom več hecal, obupal sem. Težko se je kaj takega domisliti, da bi bil hec, na pol pa se več ne grem, že lansko leto nisem bil prav zadovoljen.¹ Pa tudi če se človek česa dobrega spomni, veselje takoj pokvarijo komentarji, kot da bo kdo dobil nagrado, če pogrunta, da gre za prvi april. Res debilno, “ha, ha, prvi april,” človek božji, pa saj ni moja namera koga prepričati v kakšno neumnost, jaz bi rad le sem in tja koga nasmejal! Če se pa že kdo ujame, toliko bolje.

Na prvi april sem navajen od otroštva, “nogavice imate strgane, gospa,” smo resnih obrazov opozarjali tršice, “tlele maš en flek,” sošolke. Preproste finte so najboljše finte, sem si mislil letos in prav s tema dvema nategnil dve sodelavki na Vesti, works every time. Pa našega admina sem nategnil takoj opolnoči, sem čakal na nula, nula in ga presenetil, še preden se je navadil na prvi april. Da se je CSS na spletni strani razsul, in da je vse razmetano. Ni bilo treba dosti, dve vrstici v chat, pa je že zašvical, “kje?, kje?, v firefoxu meni vse dela!” Ah, pa Štefko sem popoldne po telefonu do konca prestrašil, da je bil Milan pri meni doma in naredil ljubosumno sceno, je res mislila, da naju je spregledal. Hehe.

Sem pa pozabil Zojo kaj pohecat za prvi april, nekako mi niti na misel ni padlo. A to kaj pomeni? Mislim, kaj psihološko globokega?

Za na blog pa prvi april več ni. Oziroma, imam boljšo idejo! Raje napišem kaj resničnega,² pa nihče ne bo verjel. Hehehehe …

-Jonas

1. Ampak predlanskim, predlanskim sem bil pa ravno prav žleht! “Policijsko državo” še danes rad preberem. ↩
2. Ob tem posnetku sva z Markom Bratušem spremno besedilo nalašč pisala tako, da se bo zdelo, da gre za prvoaprilsko šalo, na limanice se je ujel že prvi komentator. Ja, simfoniki so res igrali Godlerja, danes v CD tudi. ↩

Mnenja (33)