Jonas – Zapisi » 2008

Arhiv za mesec November, 2008

Bizgec

Ne vem, kdo je bil, ne poznam po glasu. Na radiu, malo pred poltretjo popoldne, jaz pa v avtu v gužvi, ujet, sam z Valom 202.

In začne modrovati nekaj o internetu in Googlu. Da če vtipkaš “Canada” in zahtevaš slovenski prevod, dobiš tole, bla, bla, bla, in je prebral prvi odstavek:

“Kanada je dežela ki zasedajo najbolj severne Severni Ameriki, se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu in severu v Arktični ocean. To je drugi največji svetovni državi, ki jo skupno površino, in delnice kopenske meje z Združenimi državami na jugu in severozahodu.”

Poslušam, poslušam in že sumim, kam pes taco moli. Ja, po pomenljivi pavzi mirno zine, da bi pa Google lahko imel boljše prevajalce.

Ponovil bom še enkrat, da se usede: “Google bi lahko imel boljše prevajalce.” Nekaj v tem smislu.

Lejte, nisem slab človek, eno napako pa imam, da sem preveč občutljiv na človeško neumnost. Po Auerju so me recimo vedno možgani srbeli, zaradi Drnačeve se mi je pred leti vnel presredek, na Viktorjih sem pa za odrom enkrat celo za trenutek izgubil zavest. Pazit se moram, Valovci, imejte občutek za sočloveka, no!

Volan sem tako avtomatično trdneje poprijel in se pripravil na morebiten sunek, kaj hujšega pa tokrat ni bilo, le milo se mi je storilo pri duši. Da je še kdo na tej digitalizirani zemlji, o sancta simplicitas!, ki si predstavlja, da imajo pri Googlu sobico s petimi ali šestimi prevajalci, ki znajo vsak po petnajst jezikov in tipkajo in tipkajo in prevajajo internet, stran za stranjo! In da bi si Google pri vseh milijonih lahko komot privoščil še sedmega, ki zna bolje slovensko! Pa Božiček pride decembra!

Čeprav na vrhu omenjenega prevoda o Kanadi jasno piše: “Ta stran je bila SAMODEJNO PREVEDENA!”

SA-MO-DEJ-NO! Ponovi za mano, neznani mi radijski kolega, vem, da so ti tale zapis dobrohotni sodelavci nesli na nos. In oprosti, da te takole zmerjam, zaslužil si si. Ponovi torej za mano:

SA-MO-DEJ-NO!

Capisce?

-Jonas

12. november 2008, zapisano v kategorijah Kritikiziranja, Radio

Mnenja (93)

70 kravat

V življenju nisem kupil še nobene, pa sem jih danes med pospravljanjem vseeno po omarah in predalih našel sedemdeset. Meni se zdi veliko, koliko jih imate vi, fantje?

En kup jih je iz raznih teve oddaj, druge sem v glavnem dobil za darilo. Ženske rade kupujejo kravate v naivnih poskusih iz svojega dedca narediti človeka, tako kot moški kupujemo ženskam tangice in fine štumfe, da jih lahko tretiramo kot kurbe. Ista stvar, le projekcija je druga.

Takole sem jih zložil na zrak:

Vem, kaj si mislite. Sprašujete se, Jonas, odkod ta tvoja sofisticiranost in občutek za modo? Prijatelji, skromno odkimam, videz često vara, vaše dobrohotno začudenje pa me iskreno veseli. Naj pojasnim.

Moj oče je hodil v službo vedno s kravato, mene pa ni navadil, so že pihali drugačni časi in nad mladino je njegova generacija hitro obupala. So imeli menda polne roke dela z izgradnjo socializma, čeprav so pri tem, sumim, izdatno zabušavali. Se je prehitro sesul. Še danes si jo nadene vsakič, ko se odpelje v mesto, pa je že lep čas penzijoner.

Jaz? Jaz sem pa čisto druge sorte tič. Kadar me srečate v kravati, so najbrž kje kamere blizu. Hlače mahedrače in široka srajca, januarja dolgi, julija kratki rokavi — to je moj modni credo, mogoče še usnjena jakna na motor. V poletnih nočeh v gatah za računalnikom pri odprtem oknu (včasih še to ne), sosedje pa v jok, ker je njihova tamala trinajstletnica ravno začela brenčat in so ji morali preseliti pisalno mizo k oknu na drugi strani hiše, da ji ne bi od vznemirjenja eksplodirali še frišni joški. Skratka, se razumemo? Če bi šlo, bi bil najraje nag in nisem za modo. Ja, pustim se ženskam, da me rihtajo, sam se pa ne nočem. Ja, zavezat jo znam, brez skrbi. Na štiri različne vozle, če je treba.

Viš, Zoja je pa spet kot iz škatlice in natančna pri izbiri majčk, čevljev, nogavičk, pižame. Če barve ne grejo skupaj, se hitro vname prepir, in če kakšna mašna ni prav zavezana. Ožbiju je enkrat kapnila slina na supergo in je bil cel hudič, pes je še danes nervozen okoli obutve, napada ni pričakoval, navadno je on tisti, ki grize. Otrok ima več smisla in volje za imidž, kolikor ga meni manjka. Pa razumi to, bi mislil, da se te zadeve bolj dedujejo. Mogoče me je pa preskočilo, se ne bi čudil.

-Jonas