Kuža reševalec

Ravnokar sem bral o Crnijevi smučariji, od koder me je povezava nesla na wikipedijin zapis o katastrofalnem snežnem plazu v Avstriji slabo desetletje nazaj. O grozljivem snežni gmoti, ki se je dvignila sto metrov visoko in v manj kot minuti pogoltnila manjše smučarsko naselje. Enaintrideset mrtvih!

Bral sem z zanimanjem, užitkom in fascinacijo. Potem pa preberem tistih nekaj stavkov o reševanju po kataklizmi, o pogumnem psu z imenom Heiko, ki je pod snegom v štiriindvajsetih urah našel in smrti rešil več kot dvajset ponesrečenih!

In se mi ulijejo solze.

Fak, kaj zdaj to pomeni? Kako je to mogoče? Berem o trideseterici mrtvih, o razdejanih družinah in domovih, o katastrofi, kakšne Alpe še niso videle — pa se mi emotivno živčevje niti ne zgane. Nasprotno, še facinira me! Potem pa omenijo pogumnega psa reševalca in mi v nekaj sekundah stečejo solze po licih. WTF?

Analitično se potegnem nazaj in skušam naju oba, sebe in zgodbico o plazu, opazovati s tretjimi očmi, od zunaj. Kaj hudiča se je zgodilo? Kje je skrivnost tega dramatičnega momenta, ki se je pravkar zgodil? Kako deluje ta mehanizem? Kako ga uporabiti v, denimo, teve nadaljevanki? Od kod te jebene solze in zakaj?

Nekaj sem že pogruntal, čez rob me je pahnilo ime psa, Heiko. Omemba imena je povzročila hipno subjektivizacijo kužka in močan emotivni sunek meni direkt v glavo. Tega ne bom pozabil.

Trideset mrtvih? Eh, še zdaj razmišljam samo o psu, kako je, zavedajoč se odgovornosti in teže trenutka, (si predstavljam,) mrzlično vohal in brskal po snegu, kje je še kakšna živa zakopana človeška duša …

Zelo zanimivo …

-Jonas

  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. Nejc, - 10.1.09 | 10:58

    Le koliko jih je Heiko rešil v svojem življenju?

  2. Sunshine, - 10.1.09 | 11:18

    Zanimiv zapis in še bolj zanimiva samorefleksija. Mislim, da bi tudi sama reagirala zelo podobno, le da bi bila nad tem malček manj presenečena, ker imam že od nekdaj soft spot na kužije. :)

  3. purch, - 10.1.09 | 11:26

    pa bo pes v prepisanih:D

  4. Robert, - 10.1.09 | 12:26

    Tudi tistih 20, ki jih je pes rešil, je jokalo od sreče … svojci 31 mrtvih pa od žalosti … nič ni narobe če tudi Jonasu popustijo živci ob takšni tragediji …

  5. Trilko, - 10.1.09 | 13:04

    Pri meni je tako, da tudi če v nekem akcijskem filmu vidim poboj 100 ljudi, nisem ganjen. Ko pa v naslednjem trenutku vidim da nekemu pogumnemu kužku preti nevarnost, že navijam zanj na robu stola! Sam smatram, da mi že v glavi leži, da je tistih 100 ljudi zlobnih in si zaslužijo sodbo junaka, a kaj za vraga se spravljate na ubogega, pogumnega ter nezavedajočega se dogajanja –> kužija!

  6. Trilko, - 10.1.09 | 13:09

    Pa še tako zagreto, nesebično ter vztrajno se loti reševanja, zaračuna pa nam le par briketov in malce čohanja. Zgled ljudem v današnjem svetu bolnih vrednot… ha!

  7. Marko Crnkovič, - 10.1.09 | 13:14

    Moja razlaga je, da je Heiko uspešno opravil svoje delo zato, ker se je enako trudil, kot če bi iskal slastno kost.

    Sicer pa, taki smo. Pred nekaj minutami so se tudi meni orosile oči, ko je zmagala Tina Maze.

  8. andraz182, - 10.1.09 | 14:04

    vsak se mora kdaj zjokat … Ali ob taki ali ob drugačni priložnosti.

  9. Aljaž, - 10.1.09 | 14:52

    O grozljivem snežni gmoti ;)

  10. Jasna, - 10.1.09 | 14:59

    Ob cesti na hrib kjer vsak dan vžgem hitro hojo sem srečevala velikega psa. Oči mu je prekrivala dolga dlaka in sem ga zato klicala roker. Bil je doma v bližnji hiši, in ko sem šla mimo mi je sledil in mi delal družbo do vrha in nazaj, do svojega doma. Nekega dne je na mene skočil, da me je z prvimi tačkami tako močno sunil, da sem se zrušila v jarek ob cesti. Takoj zatem je mimo pridivjal norec z avtom z svinjsko hitrostjo. Bila sem prepričana, da mi je pes hotel rešiti življenje. Bila sem preveč raznežena, da bi mi padlo na pamet, da je pes iskal kost tako kot pravi Marko. Zdaj mu rečem: “Kje si ti rešitelj moj”?

  11. Trilko, - 10.1.09 | 15:25

    Še vedno pa sem mnenja, da bi se pes odrekel okusni kosi in prenesel tudi stradanje da bi pomagal človeku… to je prava zvestoba in ljubezen. Mogoče je pes premore celo več kot človek. Vsaj mislim, da bi mi velikokrat raje zgrabili “kost” kot nekomu pomagali. Te pasje vrline se zavemo in mene osebno to tako očara, da mi orosi oči. Ta pasji nagon ali ljubezen do pomoči je močnejši od njegove želje po kosti. mjau:)

  12. Pomi_J, - 10.1.09 | 15:26

    šolska nalogica na podlagi resničnega dogodka: Na Čopovi v hladu čepi na tleh brezdomec in žica, par korakov stran je ženska, ki se želi iznebiti 5 pasjih mladičkov. Na kateri od dveh lokacij se gnete 10 razneženih ljudi?

  13. John, - 10.1.09 | 16:00

    Pri kuzatih je več ljudi, tudi sam bi šel med kužate, klošarji vsak dan “ropajo” druge ljudi, kužati pa tega niso sposobni.

  14. mdrf, - 10.1.09 | 16:30

    Sopranovi!!-se najdš?..

  15. simonarebolj, - 10.1.09 | 17:10

    Zaradi nedolžnosti, podrejenosti in obvladljivosti. Žival nima izbire, niti svobodne volje, pa še na zadnjem mestu lestvice po privilegiju je. Človek odloči, ali bo psa zaklal in požrl, ga bo maltreriral, zavrgel, streniral za svoje koristi (reševanje) ali kaj drugega. Personifikacija skozi ime pa še toliko bolj vzbudi občutke ganjenosti ob asociaciji na ukleščenost v neizbiro in nedolžnost po hierarhičnih lestvicah tudi med ljudmi in s tem povezanimi neznosnimi egoizmi človeka (tudi otroke rangiramo po hierarhiji pomembnosti od moj, sosedov, iz tretjega sveta …).

    V primeru, ko je lev pred leti požrl otroka, ker ga je fotr peljal v cirkus in se prebil do bojda obvladanega levčka, preprosto nisi mogel sočustvovat z usodo človeka, ampak z izstradanim cirkuškim levom (kar so kasneje pogruntali v vzroku, ker naj bi bil vajen človeške roke), ki mu je kreten od človeka nesel pod nos svojega otroka. In potem so leva seveda ubili. Bogsigavedi, mogoče celo na sovražen način.

    V smislu najbolj sočutnih vzgibov je tudi težko čustvovat s človekom, ki se nevarnosti izpostavlja in ga pač doleti, medtem ko pes pač ni izbral življenja reševalca, ampak vse skupaj simbolizira odkupovanje, da sploh obstaja, dobi hrano itd. Pri človeku pa vedno izzove več čustev, kolikor je nesreča bolj v okoliščinah neizbežna in človek z razumom nima veliko krivde zraven. Da si lahko predstavljaš, kako ta človek pri ničemer ni nič sam prispeval, da se je to zgodilo. (Kar pač ni spust po brzicah v orehovi lupini, ali kratenje po hribovih …)

    Pri otrocih je kržin, ker so rangirani. Na način podzavestne, če že ne zavestne predstave, da bo kot odrasel postal tak in tak. In če nam odrasel tak in tak v hipotezi ni ravno všeč, emocije ob nesreči otroka niso močne.

    To foro je odlično prikazal Lars Von Trier v Dogvillu, ko se na koncu simbol požrtvovalne materinske ženske sprevrže v nesočustvovalno eksekutorko. Ko vse pošica, dobi vprašanje, a otroke tudi? In odgovori, da seveda, tudi. Zrasli bodo v enake pizde kot ta vukojebinska tolpa od staršev. Preživet pusti samo psa čuvaja. Simbol nedolžnosti in absolutne podrejenosti, absolutne odsotnosti svobodne volje.

    Zanimiva iztočnica, Jonas.

  16. simonarebolj, - 10.1.09 | 17:27

    P.S.: No, ta pripomba Crnkoviča o orošenih očeh ob zmagi Tine Maze, je pa po mojem mnenju druga stvar, stvar identifikacije sebe skozi drugega. Jaz ubogi, ko izgubljam in potem mi posije sonce zmage po krvavih bitkah. Simbolika trnove poti in uresničenje cilja, ki ni samo po sebi umeven. Lahko ostaneš poraženec. Tragedija človeka. In pač tisti, ki so feni popevk, zajočejo ob zmagi svojega favorita na Eurosongu, nekateri ob zmagi svojega priljubljenega smučarja, nekateri ob koncu filma, ko všečen lik zmaga itd. … hehe … Podstat je pa vedno in pri vsakomur čustven vzgib “ubogi jaz” na tem krutem svetu, prepolnem porazov in osiromašenem z zmagami “pravičnega” ali “upravičenega”.

  17. dahvor, - 10.1.09 | 17:47

    Rintintin, Lasi, … uni na železniški postaji na japonskem, sem na žalost ime pozabu, … in miljoni drugih, ki nam vsak dan pomagajo, vse preživet … Kala, tle sem jaz jokal … ja bi bil čas, da spet slovenski film posname se – Lipicanc daje vsaj tri dobre scenarije – za …hehehe-eden resen znanstveni, eden za veselje- komedija in eden za mafijo…pa še porno bi lahko tržili, pa športne in še serjo za nedeljo zvečer, zraven še bi vse ostale živalce, uklopli, Mihata in Jaketa, rakuna iz Brkinov … kraškega ovčarja, zdej k je v Strasti zemljo na Krasu dedovala…sam nadaljujete – življenje po kraško…šef odjadra, gospa kraškega ovčarja usposablja za čuvanje ovčk in osličkov pred volkovi in medvedi in mesarji, vmes gleda šefa na, po spletu kako jadra okoli sveta, tamlade pa ostanejo v lublani in jih kakšn westi -bel in čiuaua črna pa kakšen pinč in pudlček s frizuro, rešuje pred depresijo in ostalimi težavami, poslovneži … toliko dela, da se Človek hitro v delu zgubi, navadno še preden začne…tako je sz Človekom, še je vsega okoli preveč…vsega kar se samo nudi…in Slovenija bo lepše zgledala in jo bo tudi neSlovenc razumu, bo razumel za kaj se gre …Strasti so strogo za lokalno rabo-pr tretjem gledanju, se mi je zazdelo, da samo za lublano…no, v rožni dolini vem, ne bi gledali, če bi se isti spet zbrali, sdtrasti…bi pa nadstropje više skoz živalce čakali … hehehe…zdej vem mucke se hrani in vrabci ter golobi profitirajo0 na mačji račun. … kužoti nas skozi poleg ostalih žvalc opazujejo in, če si vzamemo čas, da jih še mi malo opazujemo, smo vedno presenečeni, koliko in kako nas poznajo in kaj znajo in kakšne naše slabosti izkoriščajo – vsaka živalca je mnogo boljše ogledalo od špegla – to kar nam Žival pove, v špeglu nočemo navadno videti in s časom se hitro nauči – ne videti-…je pa laže Človeka igralca najdt, teže je Žival pripraviti da igra, mnogo lažje je narest, da se igra…na pa rapa, kako v španiji v areni z rdečo zastavco stoji … in Bik je iskrco v uč dobil…hehehe, ni za se glih smejat, je bolj za se s temi sanjami jokat…mora.

  18. dahvor, - 10.1.09 | 17:54

    Absolutni rekorderji so pa pasja uprega, ki je na Alaski zdravila raznesla, da jih epidemija ni pokončala … Človek voznik ni več nič videl, ni vedel kje je, samo Kužkom je zaupal in Naravne sile premagal.

  19. dahvor, - 10.1.09 | 18:08

    …včeraj zvečer je na foxu tv kanalu eden zaščitnik Narave-ogroženih vrst, krasno zatolkel enega od vodilnih voditeljev, ki zase nikoli ne pozabi povedati, da on nima prijateljev, kao nobeden nim dovolj dober…z nasmehom je samo opozoril, da ni glih vse tako nevarno kot se na tv vidi – ostal je brez vprašanj in bilo je konec razgovora…reklame.

  20. david.pelko, - 10.1.09 | 18:09

    Lepo je prebrati jonasov blog.

    Še lepše je med komentarji zaslediti Marka Crnkoviča.

    Prava poezija je nato prebrati Simono Rebolj, ki dovršeno, literarno, “nabije” Marka Crnkoviča.

    In na koncu lahko preberete še moj komentar.

    Neprecenljivo!

    :lol:

  21. Matej, - 10.1.09 | 18:17

    Psi so res nekaj posebnega! Mi imamo črno labradorko in je včasih bolj pametna od mene.

  22. Jasna, - 11.1.09 | 00:13

    Pelko: A meni pa nič? Simona: Zakaj ti vedno nabijaš Crnkoviča? Bom se potrudila pa ga bom zdaj jaz. Tale fora z kostjo me spominja na Decartesa. Za njega so bile živali samo avtomatizirani mehanizmi ravno tako kot so za Crnkoviča. Crnkovič malikuje iPod, Apple in tovrstne stvari po njegovem imajo dušo. Decartesa so zelo spoštovali in citirali in zato je v teh časi bilo celo modno mučiti živali, ker so itak samo avtomatizirani mehanizmi. Sama pa sem prepričana, da je pes znal presoditi situacijo( kot za nenavadno )in ukrepati. Zadnjič sem na Poptv gledala kako so čistili obrežje neke reke v Prekmurju in pes je pomagal. V smrčku je nosil veje in jih dajal na kup. Nenehno se je vračal po veje in spet nazaj. In glede na to kakšni so na Popu so to sceno nenehno ponavljali. Celo prašič je rešil otroka iz reke. Jonas že ve. Crnkovič pa itak vedno joka, če ne na Pogoreliću potem ko smuča Tina Maze. Če pa je tako luštna kot tisti Apple, ki ga obožuje. Lepe stvari je treba imeti rad.

  23. osamosvojitelj, - 11.1.09 | 00:37

    To okrog solza je res včasih frapantno. V Fassbinderjevem filmu Lili Marleen je prizor, ko Hanna Schygulla (mislimda) zasliši glas svojega dragega, ko je že mislila, da ga ni več med živimi. Kamera jo pokaže od blizu in meni se utrga, totalno me pretrese, solze… Sem šel po mesecih film prevrteti do tja in skorajda enako močna reakcija, brez vsakega “ogrevanja” ob gledanju od začetka, samo faco zagledam in totalna čustvena poplava. Glede ljudi in solza se spomnim bosanske borke izpred cca 15 let, ki je rekla: Ko vidim ne vem kaka trupla ali še živega človeka nič, ko pa zagledam šepajočega psa, me pa zadane.

    Kaj pa če je to povezano z našim genskim razvojem kot čredno oziroma družinsko bitje, ki v boju z drugim plemenom ne sme čutiti kakega usmiljenja.

    Sicer vas pa vse vabim na moj blog, kjer boste lahko prebrali drzne teze o našem osamosvajanju, ki celo zgodbo obrnejo na glavo, JJ&Co. so slabi, JJ, Kadijevič, Brovet.. pa dobri fantje. http://osamosvojitelj.blog.siol.net

  24. webmaher, - 11.1.09 | 00:38

    Simona a teb se pa nkol ne orosijo očke :-) Jasna tebe ne bom spraševal, ker vem odgovor ;-) Jonas si že umestil to sceno v Prepisane al še študiraš kaj in kako?

  25. david.pelko, - 11.1.09 | 00:41

    Jasna, oprosti…. :)

  26. osamosvojitelj, - 11.1.09 | 00:45

    Sori, v moji zadnji objavi sem namesto JLA napisal JJ, Kadijevič… To je šele čudno, od kod ta povezava JJ in JLA v nezavednem :)

  27. Tibor Jablonsky, - 11.1.09 | 00:59

    Tisti, ki pretirano ljubijo živali, so sposobni napraviti največje okrutnosti sočloveku…(mislim da je to Marquez, hehe)

  28. AzzQim, - 11.1.09 | 01:48

    Vedno priročen citat (uporaba mutatis mutandis):

    The death of one man is a tragedy, the death of millions is a statistic.

  29. Jasna, - 11.1.09 | 02:01

    osamosvojitelj: Jaz pa vedno točim solze ob E.T.-ju. V sceni, ko se odklopi, pa potem še na koncu, ko gre domov. Gen za kakšnekoli zadeve, ki niso povezane z kemijo oz. z telesnimi boleznimi je nedokazljiv. Potem bi Crnkovič veliko ljubezen do Apple oz. Maca ali iPoda pripisal genom. O ne to pa ne bo šlo!

    webmaher: Ti že veš. Ko mi je povozilo mačka(Wagnerja) sem jokala in mu z golimi rokami izkopala grobek. Ni bilo ravno blizu doma tako, da mi ni drugega ostalo.

  30. MihaHa, - 11.1.09 | 02:03

    Ja, lepo je biti Pes.

  31. Stric Bedanc, - 11.1.09 | 05:11

    Če je bil zgoraj že omenjen Hachiko, zvesti pes, ki je gospodarja po smrti vsak dan čakal na železniški postaji, ne moremo mimo Terryja Pratchetta, ki kot tolikerim tudi tej zgodbi podrži ogledalo.

    V Ankh-Morporku, največjem mestu na Plošči, je živel pes, Gaspode po imenu. Ko je njegov gospodar umrl, je ob pogrebu stal ob odprtem grobu in otožno zavijal. Njegovo pasje naricanje je seglo do srca vsem prisotnim. Ko so pogrebci kasneje odšli, je Gaspode ostal na grobu in nepretrgoma cvilil in zavijal; utihnil je le, ko je spal. In tako so minevali dnevi in tedni, Gaspode pa se ni odmaknill od groba svojega gospodarja. Postal je simbol neomajne zvestobe in ljudje so ga prihajali opazovat od blizu in daleč. Ubogo ščene pa je hiralo in hiralo, dokler tudi samo ni poginilo in se pridružilo svojemu gospodarju, da bi lovil eterični frizbi in mu ga prinašal. Ko so ga po smrti hoteli položiti v grob k ljubljenemu gospodarju, ki ga ni nikdar zapustil, so ugotovili, da so po pogrebu gospodarja grobarji z nagrobnim kamnom nevede ukleščili rep.

  32. osamosvojitelj, - 11.1.09 | 12:01

    @Jasna, Po knjigi Moralna žival je tudi morala gensko pogojena. Recimo to, da v nevarnosti brezpogojno ščitiš svojega otroka. To delajo tudi koklje recimo in to zato, ker ima tvoj otrok večji potencial za razmah človeške vrste. Kar se pa mucka tiče sem pred leti pokopaval domačo muco – zunanjo, kot je to običaj na vasi – in me je na to po tednih zafrkljivo (zadnjič si bil pa mačji grobar) spomnil znanec, ko sva se srečala. Moja reakcija je bila tako eksplozivna, da bi ga zadavil (kot se temu reče). Kaj ima to z Jonasovim psom rešiteljem, morda pa gre samo za gensko pogojeno naklonjenost do manjših, prijaznih, koristnih, te se evolucijsko gledano izplača ščititi in kaj je največja stopnja zaščite – čustvena navezanost, no ja, ljubezen je še večja, ta pa skrbi za naš razplod.

  33. christinchy, - 11.1.09 | 13:57

    zanimivo je, da je jonas “presegel” maco misljenje in priznal, da se tudi moskim kdaj orosi oko. psi, macke, zelve, ribice, vse to nam je bolj pri srcu kot pa ljudje okoli nas. pateticno.

  34. zvonka, - 11.1.09 | 14:59

    Men se tud orosijo oči, ko prebiram vaše komentarje. Tako ste genialni…

  35. simonarebolj, - 11.1.09 | 16:31

    @stric Bedanc: Zlahka gremo mimo takih zgodb. Ne samo mimo, še poščijemo se na njih. Če je kaj ogledalo vsakega avtorja, so pa take štorije, s katerimi hoče avtor posilit svojo avdienco z nekim svoji psihi lagodnim sporočilom, mu pa ne štima osnovna logika, ki je osnovni pogoj za prepričljivost, torej nam razkrije lastno plehkost in možgane na za lase privlečenih kvaziteorijah. In potem izpade paradoksalno mnogo bolj pomembno ogledalo ljudstvu ogledalo avtorja, ki se mu lahko posmehnemo, kot pa tisto, kar se je tako namučil, morda celo z zavidljivim slgom, povedat, pa mu ni uspelo.

    “Postal je simbol neomajne zvestobe in ljudje so ga prihajali opazovat od blizu in daleč. Ubogo ščene pa je hiralo in hiralo, dokler tudi samo ni poginilo in se pridružilo svojemu gospodarju …”

    In ob vsem malikovanju, občudovanju in opazovanju od blizu in daleč hirajočemu psu nihče ni ponudil nič za jest, niti kaplje vode, tako da je shiral in umrl???

    Nujen pogoj za prepričljivost zgodbe. Namreč če pes bi jedel, bi preživel in s tem ponudimo zgodbi možnost, da bi enkrat vendarle kdo opazil, da ima zgolj ukleščen rep. Če ne bi jedel, zgodba pade v vodo, ker bi pomenilo, da pes kljub dejstvu ukleščenega repa pač žaluje in tolče gladovno stavko, kar pri psih ni neredek pojav. To pozna vsak, ki kolikor toliko pozna to vrsto živali. Že sploh je pa zgodba debilna, ker ukleščena žival svojo ukleščenost precej jasno izraža, če se res hoče izvit iz pasti in opaziti, kaj ne štima, ni težko, razen če si totalno retardiran, slep in gluh. V kolikor bi zgodba skušala predstavit arohanco ljudi, bi lahko bila dobra, a tudi z določenimi modifikacijami. V kolikor je zgodba skušala prenesti sporočilo, kot jo je, je pač za v smeti.

    Seveda je enako plehka, za lase privlečena tudi izjava, ki jo je prenesel Jablonsky, citat Marqueza. Gre itak za floskulo, ki so jo sproducirali temu primerno blesavi ljudje. Nobenega dokaza ni, da ljudje, ki imajo radi živali, pokažejo toliko več volje do maltretacije ljudi. Dokazi so obratni. Sadizem in neobčutljivost do živali je večinoma podstat obliki neobčutljivosti do ljudi, v skrajnem smislu na primer tudi serijskega morilca. Obstaja pa nekaj čisto drugega, kar je prikazal Trier v Dogvillu na primer, kar se pa ne veže na ljudi na splošno, ampak ima zelo določeno usmerjeno filozofsko podstat do t. i. “slabih” ljudi, pri čemer je žival simbol največje podrejenosti.

    Tudi na primer zgodbice o Hitlerju, ki naj bi imel rad živali in je nasprotoval lovu … blabla … so bile večinoma povsem površno in napačno lansirane v javnost, ker je šlo za bolj specifično komplicirano psiho. O tem pričajo zgodbe njegovega ravnanja s svojim psom. Ki ga je imel rad, vendar je njegov rad rezultiral v mučenju in popolnem pomanjkanju empatije. Njegov odnos do svojega psa, ki praktično ni imel centimetra svobode itd. pa je bil zelo sličen odnosu obravnave “svoje” ženske na primer. Šlo je za odnos tipa “moja ljubezen si žrtev moje ječe, moja ječa varnost pred srhljivo zunanjo svobodo”. prespecifičen primer za površna posploševanja, rezultat pa spet nikakor ne govori o ljubitelju živali, ki zlahka masakrira ljudi, ampak nekaj čisto drugega. Masakrira vse, na tak ali drugačen način, ker gre za odklon do življenja v bit.

  36. Pomi_J, - 11.1.09 | 20:12

    Khm, skratka, če se vrnemu k pisanju scenarija mislim da je vse odvisno od tega, kako dobro poznaš oz. razviješ karakter svojih likov. Samo tako lahko ugotoviš, kaj konkretno koga presume in kaj ga pusti hladnega. Dvomim da tu obstaja splošno pravilo. Recimo, zakaj Jonasa presune Heiko bo lahko pogruntal le nekdo, ki zelo dobro pozna Jonasa :)

  37. Jernej, - 11.1.09 | 21:40

    Jonas, sam sebe si ob branju popeljal do neke vrste katarze… Spoznanje o psu je vrh dramskega trikotnika…podzavestno so se v tebi gnetle emocije in čakale na pravi trenutek za eksplozijo….

  38. Jasna, - 11.1.09 | 22:24

    Simona: Vedenje psa katereg je opisal Stric Bedanec ima lasnosti bitja z dušo in z emocijami. Ne vem zakaj to ne bi bilo možno, če pogledaš samo slone kako so inteligentni, kako pokopavajo svoje mrtve in, se vedejo kot, da imajo dušo. To, ali je živali imajo ali ne pa ni empirično dokazano.

    Osamosvojitelj: To, da brezpogojno ščitiš svojega otroka ali koklja piščanca je evolucijsko samoohranitveni nagon brez katerega bi izumrli. Pes, kateri je Jonasu privabil solze v oči je po mojem zanal preceniti situacijo kot nenavadno in ukrepati. Ne strinjam se z Crnkovičevo tezo o kosti (nagonih). Ne čudi me takšen njegov komentar, ker je neposredno povezan tudi z njegovo tezo o zarodku kot o paglavcu. Vse se svodi na fizično strukturo telesa.

  39. Marko Crnkovič, - 11.1.09 | 22:32

    Jasna: Marsikaj ni dokazano. Recimo stvari, ki se jih ne da dokazat, ker ne obstajajo. Heike je bil dresiran lavinski pes. Vedel je, da mora zavohati človeka pod snegom in ga izkopati, ker drugače ne bo dobil ekstra mesnate kosti.

  40. Uršula, - 11.1.09 | 22:52

    Ja, ta pes je imel več humanosti v sebi kot kak človek. Kar je za pričakovati od živali, ki živi v odvisnosti od človeka, hkrati pa ne dosega nivoja človekovega egoizma, hlepenja po zadovoljevanju samo njegovih potreb in zraven še morebitnega razumskega, preračunljivega pogleda na svet. Živali, ki začuti nevarnost in opozori nanjo ali pa rešuje življenja, ne da bi zraven mislila, kaj bo dobila za to. Pa verjetno je res Jonasova podzavest bila v tistem hipu, ko je besedilo naneslo na psa reševalca, pripravljena na izražanje ganjenosti.

    Crnkovičeva asociacija na njegov jok ob zmagi Tine, eh, no, prosim lepo, a je bila potrebna??!

    In pes na grobu, ki joka in cvili, ker ima rep ukleščen ob nagrobnik, ljudje pa mislijo, da žaluje … res je, se strinjam s Simono, za lase privlečeno. Ne samo, da bi ljudje mu ponujali hrano in vodo, pes bi se hotel odvleči stran ali spodkopati luknjo (se nekako obrniti), … eh, no. Saj je Simona povedala dovolj obširno.

  41. piloto, - 11.1.09 | 23:30

    Crkonviču budalo, kaj pa ti veš o psih? saj ti ne maraš nobenega živega bitja razen samega sebe, pa še to le če se vidiš v kakšni publikaciji. s svojimi kolumnami konstatno dokazuješ da mrziš cel svet, upokojence, metelkovce, psi so glupi avtomati ki delajo na kosti…če bi imel psa, bi vedel, da imajo tudi psi (in druge živali takisto) – emocije. nekaj kar ne bi mogli reči zate. lavinski psi so pri svojem delu emocionalno prisotni. če najdejo preveč mrtvih, jih zato umaknejo s prizorišča nesreče in se igrajo z njimi, ker je za psa travma, če najde mrtvega človeka. pa ne zato ker za nagrado ne dobi kosti. moronu jedan!

  42. piloto, - 11.1.09 | 23:34

    btw – moj pes prinaša kosti sosedovim psom ki pridejo na naš vrt. pa ne zato da bi bil priljubljen. nosi tudi led in ga dobesedno ponudi (imam cel kup fotk) drugim živalim. crnkovič pa se cmeri ob neki zmagi neke smučarke….jad i beda… verjeno cmeriš tudi ko ti crkne ipod?

  43. Jasna, - 11.1.09 | 23:44

    Ah, dej no piloto, ko je Crnkovič napisal kolumno Pismo muslimanom sem se hotela odpraviti v LJ in na pročelje hiše v kateri živi napisati grafit: Crnkovič is god! Včasih je, včasih ni..

  44. ervinator, - 12.1.09 | 00:55

    Crnkovič ne razume. Simoni pa se ob tem precej blede.

  45. osamosvojitelj, - 12.1.09 | 08:17

    Ni pri psih nobene humanosti ali čuta, one so čredne živali (kot mi) in so temu primerno zlo radi sužnji. Pri mačkah je to povsem drugače, zato ni zastonj reklo, da so človekovi prijatelji lahko samo mačke, psi so vedno samo podložniki ali gospodarji. Celo človek deluje po gensko determiniranih principih, kaj šele žival. Tako pač je, veliko lepše bi bilo, če bi vse nas in naše štirinožce vodila kaka plemenitost in to kar Rode pripisuje RKC (moralnost pogojena z versko vzgojo) je čista neumnost, ljudje smo v bistvu še vedno afriške stepske oziroma savanske živali. Poglejte samo kako reagiramo ob izpitu na faksu, kot da bi se pred nami nahajal lev (umik ali napad). Razum je pri vsem skupaj samo sistem počasnega preoblikovanja teh prirojenih in deloma privzgojenih “refleksov”, le redko pa on odloča – pri spuščanju solz le v filmu pri igralcih:)

  46. gumica, - 12.1.09 | 11:08

    Jonas, Rex je že napisan, posnet in pozabljen

  47. Eva Blond, - 12.1.09 | 12:15

    osamosvojitelj, pa mislim, da to kar pišeš le ne drži povsem. Spomnimo se psa, ki ni zapustil mladih muc, ko je gorela hiša. Bilo je v Avstraliji. Pol v Ameriki, ko je pes iz avtoceste pomagal drugemu psu, da ga je rešil pred nevarnostjo. Sigurno še je veliko takšnih primerov. In takšne stvari tudi mene veliko bolj ganejo, kot pa mrtvi otroci v Gazi.

  48. Jasna, - 12.1.09 | 12:26

    Ne morem verjeti! Takšne stvari te bolj ganejo kot mrtvi otroci v Gazi? Mene je včeraj tako ganila smrt šesletne deklice na smučišču, ki jo je poteptal teptalnik, da bi bila jaz tista, ki jo je poteptala takoj bi se ustrelila. Ne bi mogla živeti s tem.

  49. Eva Blond, - 12.1.09 | 12:31

    “In takšne stvari tudi mene veliko bolj ganejo, kot pa mrtvi otroci v Gazi.” Kar se pa včerajšnje tragedije tiče, si pa ne morem predstavljat takšne izgube. Sprva me ni toliko ganilo, ko se pa zavestno poglobiš, grozno…

  50. Uršula, - 12.1.09 | 12:38

    Eva Blond, deklica na smučišču in otroci v Gazi so MRTVI. In ti nisi ganjena zaradi tistih v Gazi, zaradi deklice pa. Psi, ki nekoga rešijo, pa te res ganejo.

    Sploh ne bom komentirala, samo povzela sem tvoje ..

  51. Jasna, - 12.1.09 | 12:41

    Mrtev otrok gane vsakega normalnega človeka. Blond? Morda je to krivo, ker si blond. Sori.

  52. Eva Blond, - 12.1.09 | 12:58

    Tudi blog je napisan v takšnem smislu, da včasih ne razumeš izbruh čustev. Ampak tako je, bog pomagaj meni, pa Jonasu, ki ga ni ganilo tistih 30. mrtvih, ampak, kako je kuža Heiko reševal ponesrečene.

  53. Sonja, - 12.1.09 | 14:50

    No, pa še kdaj Oprah poglej. Mene je hudo ganilo, ko sem vidla, kako je en mucek (verjetno so omenili tudi ime) rešil dojenčka in starše pred požarom … Res pogumen mucek.

  54. simonarebolj, - 12.1.09 | 18:09

    @jasna: Bi bila rada duhovita, si pejotl žvečla, al’ zakaj neki meni kracaš te ciciban pridige?

    @ervinator: Srčece! Sem te že malo pogrešala. Nisem vedela, da se kdaj pa kdaj odlepiš od Vesti. Lepo, lepo …

  55. ervinator, - 12.1.09 | 18:37

    Simona, zares presenečenje. LOL Saj sva že ugotovila, da si slabo informirana in da ne znaš poiskati relevantnih informacij. Ker pa si zelo aktivna v SiOL-ovih blogih, sem ti v dveh poslal ponovoletne pozdravčke. :)

  56. simonarebolj, - 12.1.09 | 21:30

    @ervinator: Ja, seveda, ugotovila sva, da pojem relevantnosti brez dvoma sproža v najinem sicer dokaj strastnem razmerju določene nepremostljive razlike … hoho …

    Sem pa tudi zamudila tvoja ponovoletna pozdravčka. No, vsaj enega, če tale zgoraj pomeni ponovoletni pozdravček (jemljem v obzir, da si čudak tudi pri izkazovanju drobno sladkih pozornosti). In kar se tiče relevantnosti te informacije, pa moram priznat, da me jezi, ker sem jo spregledala. Deset prednovoletnih bi zamenjala za enega ervinatorjevega ponovoletnega, majkemi!

  57. esid, - 12.1.09 | 21:52

    mau manj kad….

  58. Schtrule, - 13.1.09 | 00:17

    @Matej: sočustvujem s tabo @esid: se strinjam :) @jasna: stojim ti ob strani, dokler boš še na svetu

  59. Stric Bedanc, - 13.1.09 | 00:49

    Simona: sem šel poiskat original, ker sem pisal po spominu. Odpravi luknjo, ki sem jo napravil sam. Pa še ton pripovedi je boljši.

    “Tell me,” he said, “who was the famous Gaspode you’re named after?” “You never heard of him?” “No.” “He was dead famous.” “He was a dog?” “Yeah. It was years and years ago. There was this ole bloke in Ankh who snuffed it, and he belonged to one of them religions where they bury you after you’re dead, an’, they did, and he had this ole dog-” “-called Gaspode-?” “Yeah, and this ole dog had been his only companion and after they buried the man he lay down on his grave and howled and howled for a couple of weeks. Growled at everybody who came near. An’ then died.” Victor paused in the act of throwing the stick again. “That’s very sad,” he said. He threw. Laddie tore along underneath it, and disappeared into a stand of scrubby trees on the hillside. “Yeah. Everyone says it demonstrates a dog’s innocent and undyin’ love for ‘is master,” said Gaspode, spitting the words out as if they were ashes. “You don’t believe that, then?” “Not really. I b’lieve any bloody dog will stay still an’ howl when you’ve just lowered the gravestone on his tail,” said Gaspode.

  60. Stric Bedanc, - 13.1.09 | 01:30

    Jasna (komentar 38): Razumevanje prebranega ni ravno tvoja vrlina, ka-li?

  61. roman, - 13.1.09 | 02:26

    Mogoče je problem tudi v delu novinarjev. Sicer so zasluženo pohvalili psa, ki jim ne bo nič očital, niti povedal svoje zgodbe, ker je pes pač pametnejši in se ne bo zaradi kosti valjal po sodiščih, pač pa bo v tem času v pripravljenosti , da reši še kakšno življenje. Precej težje pa je narediti realen prispevek o dogajanju ob in po nesreči, ga narediti zanimivega in ganljiveja.. Kot bi rekli ameri: Živijo v Alpah, kolateralna škoda…pomilostimo psa…cena nafte pada.

  62. Jasna, - 13.1.09 | 10:27

    Stric Bedanec: Kaj naj? Slovenščina je zame tuji jezik.

  63. Jasna, - 13.1.09 | 10:32

    Simona: Za crknit od smeha. Tokrat si ti duhovita. Schtrule: :-)

  64. markopigac, - 13.1.09 | 23:17

    kot scena v analyze that, ko se deniro zjoce med gledanjem reklame

  65. Luka Culiberg, - 14.1.09 | 09:02

    Izvoli Jonas, še nekaj za jokat. Tudi ime je ravno pravo: Hachiko

  66. Lujza s pohora, - 14.1.09 | 12:33

    meni se tuj ulijejo solze ko vas berem

  67. luka, - 14.1.09 | 14:13

    jah jonas, plitek si…verjetno bi jokal tudi ob esmeraldi….:)

  68. Bandit, - 14.1.09 | 15:26

    @Luka Culiberg, hvala za ta link. Res zanimivo! Eh Luka, mogoče pa ti plitko razmišljaš, ker ne dojemaš…

  69. osamosvojitelj, - 14.1.09 | 23:51

    @luka, kaj pa ima to s plitkostjo??

    Pogovarjamo se o vzgibih, ki verjetno pridejo iz naše amigdale, govorijo pa o našem čustvenem svetu, ki je plod genskega razvoja in okolja, v katerem živimo. Nikoli ne bom pozabil (se oproščam vsem, ki jih bo tole prizadelo), s kakim smehom in zadovoljstvom je nek Kitajec ali karkoli je že bil, namočil živega psa v vrelo vodo in ga še živega odrl. To je delal ker naj bi ob tem pes izločal nekaj, kar hočejo stranke lokala v mesu na krožniku.

    Skratka trapasto je glede na ta čustva ocenjevati človeka, verjamem, da tam doli večina ljudi čustveno ne trzne ob početju pasjih kuharjev, tako kot pri nas skoraj nihče zares ne trzne ko gleda tono sardelic, ki se v bistvu dušijo, ko jih ribiči vlečejo na suho. Če bi pa v Peutnini Ptuj pobijali piščance z utapljanjem, bi pa vsi znoreli.

    Pa ne me obsoditi, se zgodi, da ko grem s kolesom na Krvavec in zagledam polžka, ki prečka cesto, počakam in ga prenesem na drugo stran – čeprav polž nima občutka za bolečino, tako kot menda riba ne. Ah neverendingstori.

  70. Jamal Malik, - 15.1.09 | 21:59

    LAAAAAAAAAAAAAAAAATIKAAAAAAAA

  71. Sara, - 15.1.09 | 22:31

    Jonas,

    zanima me kaj meniš na novo odložitev RTV, da ukini nadaljevanko strasti? Ali je kaj upanja, da se nadaljevanka snema naprej produkciji kakšne druge TV hiše? Meni je kar cool zadeva in je res škoda, da jo ukinjajo..

    Ali imaš kej informacij?

    lp, Sara

  72. Alen, - 18.1.09 | 15:13

    Herojskost psa je seveda izredna, vendar ni opravičilo za apatijo do smrtnih žrtev.

  73. tomaz, - 20.1.09 | 02:53

    there was a man, he wasnt kr en. he used to do stuff, for mony and blaf.

    he started a blog, he got in the fog.. and waits for the dog? wtf? write something

  74. tomaz, - 20.1.09 | 02:58

    ce se mal polepsam..

    there was a man, he wasnt “kr en”.. he used to do stuff, for mony and blaf.

    he started a blog, he got in the fog.. and now waits for the dog? wtf? write something

  75. Nick, - 20.1.09 | 22:49

    @ komentar 69:

    kako pa veš, da ni polž želel biti na cesti?

  76. Jure, - 21.1.09 | 14:04

    JONAS! Napisi kaj o Strasteh! We want all the dirt!

    In scenarij! Za malo slabe vesti…

    Okorn bi moral to tvojo serijo snemta, kajne?

  77. ludvik, - 21.1.09 | 15:31

    Jonas, zanima me tvoje mnenje glede M.Milica in Olimpijine poteze da ga odpustijo sredi sezone. hvala

  78. klemenix, - 22.1.09 | 16:46

    Pes je res enkratno bitje. Tisti psi, ki iščejo zasute v snegu so sicer za to dresirani, a tudi nedresiran pes bo naredil vse, da pomaga človeku v stisti. Vem iz lastnih izkušenj. Škoda, da nekateri ljudje tega ne znajo ceniti.

  79. cockta, - 22.1.09 | 17:16

    Se strinjam s tem, da je pes res enkratno bitje…lep dokaz je ta dogodek… “Pes deklico rešil pred smrtjo” http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/stajerska/index.html?id=85405

  80. Jončetina, - 22.1.09 | 21:54

    Zanimiva zgodba. V bistvu lepa zgodba. Tudi jaz bi morda reagiral enako. Saj -a niso nekatere stvari tragične? Poglejmo npr. vojno v Iraku – 100.000 mrtvih. Si sploh predstavljamo kakšna tragedija se dogaja tam gori? Pa ostajamo hladni. Na neke druge zgodbe nam pa vsem popustijo emocije.

  81. Alen, - 24.1.09 | 04:46

    Ker si niti ne predstavljate kaj preberete v poplavi informacij… kako je nekdo nekoga z nožem razrezal, potem pa že polil z bencinom in zažgal, le zato ker je bil klošar. Nekaj vsakdanjega. In to je žalostno… To je žalostno ko vidiš apatijo ljudi, ki nimajo sočutja do soljudi v današnjem svetu. Imajo več sočutja do živali kot ljudi… vključno z Jonasom, o katerem sem imel do sedaj malce drugačno mnenje… meni se zdi to naravnost grozno… kaj svet in mediji počnejo iz ljudi. Lahko bi se zamislili nad svojimi izjavami, ter dojeli kakšen “človek” (žival) ste postali… ko ste smrt človeka sprejeli kot nekaj samoumevnega. Osebno… postanem žalosten ob takih izjavah in se mi smilijo ljudje, ki nimajo osnovne morale…

  82. Alen, - 24.1.09 | 04:53

    @ jončetina, govori zase… če si ti hladen/a ob 100 tisoč mrtvih, mene recimo stvar razjezi. In to zelo razjezi… Kar pa ne pomeni da bi se sam spustil na isto “morilsko” raven. Ob takih številkah ne moreš ostati hladen, drugače si niti ne predstavljaš trpljenja soljudi, pa čeprav so daleč stran od nas, ampak je to zate brezpomembna informacija, ki je niti ne razumeš, kaj ti v bistvu govori…

  83. Alen, - 24.1.09 | 04:54

    Čist tko… za info, če sem koga užalil se ne oproščam…

  84. jonas, - 24.1.09 | 11:03

    Nobenega nisi užalil. Ti pa ne zameri, da sem ti polomil reklamne linke.

    lp

  85. Maja, - 24.1.09 | 18:20

    “Berem o trideseterici mrtvih, o razdejanih družinah in domovih, o katastrofi, kakšne Alpe še niso videle — pa se mi emotivno živčevje niti ne zgane. Nasprotno, še facinira me! Potem pa omenijo pogumnega psa reševalca in mi v nekaj sekundah stečejo solze po licih. WTF?”

    Glej prve tri minute…takšni pač smo.

    http://tinyurl.com/6npaf4

    LP, Maja

  86. Alen, - 25.1.09 | 00:35

    ni problema, jonas. mi gladko zvisi… :) je pa vseeno smešno na kakšen nivo si se spustil… pa lep pozdrav.

  87. jonas, - 25.1.09 | 00:37

    Nivo je spuščen od nekdaj. Vsem lomim reklamne povezave, ne samo tebi.

  88. Alen, - 25.1.09 | 01:45

    Aha, bom umaknil, če so taka pravila. Sem očitno spregledal…

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !