Brat Janez

Nekaj pripomb sem slišal na brata Janeza in moje nadaljevanke, da je menda to isti lik, kot tisti albin iz Da Vincijeve šifre.

BWUAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHA!!! Za brata Janeza je tisti ubogi zmedenec navadna pičkica! Naj vam povem o bratu Janezu.

Spoznal sem ga, ko me je, osemnajstletnika, semiški župnik poslal s pismom v Ljubljano zaradi tistega ukradenega kipca Svetega Antona (je bilo v časopisih in celo na Dnevniku), ki ga je s cerkvene stene snel in odnesel pijani Brajdičev Stane s Pribišja. Stare babe so govorile, da mu je bil župnik dolžan še od lanskoletnega posla okrog obnove cerkvene strehe in da je bil hud prepir in špót. V gostilni se je nekaj ugibalo o Brajdičevi noseči hčerki, mulci smo pa imeli najbolj točne informacije (se je kasneje izkazalo) — Dobličaninov Frenk, ki je pel v zboru, je vedel povedati, kako so župnik, Brajdič in kovač Golobič ob torkih in četrtkih zvečer ostajali zadaj v kuhinji in do jutra igrali karte. Glavni problem pa je bil seveda v tem, da si je nesrečni Brajdič za talca izbral napačen kipec. Znameniti smuški Anton je namreč star več kot štiristo let, je del slovenske protokolarne kulturne dediščine in je zaščiten s stotimi državnimi in kulturnimi akti, na črnem trgu pa vreden ogabnih denarcev.

Ko sem prispel v Ljubljano, mi je odleglo, ker Frančiškani niso kaj dosti spraševali in ni bilo treba nič razlagati. Čakati tudi ni bilo treba, izročil sem pismo in čez četrt ure, ne več, se mi je pridružil Janez v meniški kuti in sva šla nazaj na Kolodvor in na vlak. Ogovarjal ga nisem, on se je pa tudi držal svoje zaobljube, ki se ji je predal pred več kot dvanajstimi leti in je baje ni prekršil do groba, kot so kasneje pravili. Nikoli ni zinil ne besede ne stoka, tudi takrat ne, ko je v Postojni čuval papeža in je po šestih mesecih moral posredovati sam pokojni nadškof Šuštar, da so ga naši sploh dobili nazaj iz Rima.

Izstopila sva v Rožnem Dolu, jaz za njim in nisva izgubljala časa. Razlagati mu ni bilo treba nič, zakorakal je naravnost v postajni bife, jaz za njim, noter pa pet ali šest po belokranjsko negostoljubnih domačinov. Strahu nisem čutil nobenega, se še danes čudim, stopil sem k punci za šankom in po župnikovih navodilih vprašal samo:

“Kateri je Brajdič?”

To je bila vsa moja naloga. Odgovora ni bilo, ker je reva za šankom že čepela, za njenim hrbtom pa je eksplodiralo ogledalo. Prvega udarca nisem videl. Ko sem se obrnil, je bil nož že zunaj, kar je Brajdičev bratranec Žunič kasneje še globoko obžaloval. Nagonsko sem se sklonil, a s kotičkom očesa še ujel Janezov obrat na peti. V roki je že držal nogo polomljenega stola, na katerega je zgrmel prvi napadalec, ko ga je Janez spodnesel s širokim sunkom podplata v koleno, da je kost kar hrsknila. Videl nisem, slišal pa. Kot ko ovčarju vržeš kost in prvič zagrize v bel hrustanec.

Janez je za zamah imel še preveč prostora in si ga je, se mi je zdelo, z užitkom privoščil. Prizora ne bom pozabil nikoli, ker sem bil blizu in ker se mi je čas kar zamaknil. Lesena stolova noga je, prisegam, žvižgala skozi zrak sekundo ali dve, (zamah je bil po teniško vehementen, zajet globoko izza hrbta,) preden se je plosko prislonila čez Žuničevo lobanjo in je topo počilo. Vrat mu je kar prepognilo in se je sesul po tleh, kot da bi mu Copperfield iz živega telesa z enim zamahom potegnil skelet, klecnil je in se raztegnil po tleh — podobno pade pujs ob šusu v glavo na kolinah. Glasu ni spustil, ali pa ga nisem slišal od cviljenja onega s premaknjenim kolenom.

Minuto kasneje so na tleh ležali štirje, vsi polomljeni, Žunič pa edini krvav in najbolj glasen — tulil je s podobno ihto kot moj volčjak, ko ga je čez zadnje noge na Brezju s traktorjem povozil stric. Ostali trije so le stiskali zobe, vsi pa dovolj pri sebi, da se ni nihče skušali več postaviti pokonci.

Stal je samo še Janez, v kotu za mizo pa Brajdič, bled, z obema rokama v zraku, bogve zakaj. Kar je imel povedati, Janeza ni zanimalo, ne vem, če je sploh kaj slišal. Osredotočil se je na svoje opravilo, zagrabil ga je za lase in ga zasukal … potem se je pa začela enosmerna komunikacija, počasi in metodično. Janez je molčal in mlatil, Brajdič pa tulil in prosil. Poslušal ni nihče.

Potem sva šla v Semič do župnika, ki je bil nad obiskom presenečen, Janez pa mu je na kratko (in po svoje) prenesel navodila škofijskega urada iz Ljubljane. Počakal sem zunaj, ni dolgo trajalo. Spet je bilo slišati vpitje.

V Ljubljano se je vrnil sam, jaz pa peš domov. Naslednjega jutra je bil kipec svetega Antona na steni, župnik je pa še ves mesec čudno in počasi hodil. Po tistem sem brata Janeza videl še enkrat, ni bilo kaj dosti drugače. Pismo, vlak, molk in krepelce, vse po starem. Le da je tokrat šlo za župana in neko dediščino in da je zaradi prepoznega posredovanja gasilcev in pogorele občinske knjižnice bil v časopisih cel škandall.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. ales, - 23.1.09 | 04:26

    ne moreš spat al si sanjal tole:) Dobr je

  2. lepainpametnainromantična, - 23.1.09 | 04:29

    bi tule rada prebrala tudi kaj romantičnega. Se pa bere tale nadaljevanka, čisto sem se vživela.

  3. lepainpametnainromantična, - 23.1.09 | 04:33

    PRRRRVA vi bila danes!Aleš, a nisi mogel še malo počakati, a ti tudi ne moreš spati? Nas je danes res več takih. No, vsaj Jonasa lahko prebiramo.

  4. Dinozaver, - 23.1.09 | 08:03

    Ta Brajdič je bil očitno bolj ambiciozen od drugih svojega rodu, ki se zadovoljijo z žlebovi in zeljnimi glavami… mogoče bi vedel kaj povedati tudi o “preureditvi” sv. Jurja na enem od sosednjih hribov, no, pa saj veš, kje…

  5. /\/\ih4, - 23.1.09 | 08:21

    Hmmm … Ne vem kako bo slovenska TV sprejela take holivudske scene. Ampak mi je všeč. Vse kaj rabiš je samo dovolj velik proračun za dobro izvedbo. Še enkrat: držim pesti.

    Zakaj se braniš primerjave brata Janeza s Silasom, saj si pa rekel, da boš kradel. :P

  6. napo, - 23.1.09 | 09:13

    pazi, da te ne bodo frančiškani tožili …

  7. Tečnstrdesc, - 23.1.09 | 09:33

    Končno spet nekaj, kar sem prebral in bi bral še naprej, čakam buklo ;)

  8. Bine, - 23.1.09 | 10:21

    Večkratno!!

  9. NoMercy, - 23.1.09 | 12:28

    @Ž: Če potrebuješ še kaj štofa se mi javi. Mi smo se na vaških veselicah, poleti ob jezeru … prav tako mlatili (tudi s ketnami, kdaj je kakšen nož pobliskal, komu smo vprežni voz sestavili na strehi čumnate …). Največkrat kar tako – za rekreacijo, včasih tudi zaradi kakšne babe … Lahko te peljem na tiste znamenite kraje, pa tudi kakšnega še živega udeleženca se da dobiti na pijačo

  10. pastirica, - 23.1.09 | 14:27

    Super, potrudi se in čez vikend nadaljuj :)

  11. Mtej, - 23.1.09 | 14:51

    Kr kul po svoje tale Janez!

  12. Gusti, - 23.1.09 | 15:14

    Super a to je scenarij za tvoj film?

  13. John, - 23.1.09 | 16:02

    Tukajle imas en “typo” … Postojni čuval papeža in je po šestih mesecij moral posredovati … J in H sta blizu. Brajkovic, pa ne da iz biljarderskih casov ;)

  14. Rado, - 23.1.09 | 17:56

    Evo, ko enkrat doživiš nekaj takega, potem nisi nikoli več isti.

    Krvava zgodba. Še!

  15. pAjKc, - 23.1.09 | 22:34

    Odlično se tole bere. Če bi moje oči poleg študijskega gradiva, ki je staro in zguleno že vsaj stoletje, še kaj drugega takole požirale (izvzete razvajene pičke – kvazi študentke), bi bil to sigurno kak dobr roman -Jonas.

  16. roman, - 24.1.09 | 03:07

    Fajn, zanimiva bi bila tudi verzija v avdio obliki(vlak, dretje kelnarce, jok tistih revčkov, spokoj v cerkvi…)

    p.s.Pravkar sem odposlušal Tit Andrionika. Bilo bi fino kaj podobnega naredit iz slo. klasike. (Visoška kronika, pod svobodnim soncem…) zaželjeno z ekipo GA-GA. Hribarja našunti.

  17. Strojan, - 24.1.09 | 05:03

    kaki Brajdič, tu šo naši ;-)

  18. Nick, - 24.1.09 | 09:30

    Ni realno in ni pointa. Vaja v slogu morda.

  19. Noj, - 24.1.09 | 11:19

    Ja, Nick, glavno je, da je cim bolj realno in da ima vse skupaj nek globji pomen. Tak, slovenski. Pa da bralec (gledalec) po dveh minutah crkuje od dolgcasa in trpi, trpi zaradi infuzije pristne umetnosti.

    Jonas, zabavno branje.

  20. Tomac, - 24.1.09 | 18:55

    Ej, to je pa ful dobr! Piš! Še piš! Velik tega napiš – če bo tko dobr se bo dal velik prebrat…. Bravo Jonas.

  21. Nick, - 24.1.09 | 19:29

    Noj,

    Jonas zna napisati in je že napisal in tudi tu objavil tudi kaj boljšega in “globjega”.

    (ali si morda mislil golobjega? :)

  22. Miro, - 24.1.09 | 22:13

    J asen O likan N obel A ktiven S voboden

    Ž lahten N egotov I zviren D obronameren A gresiven R adoveden Š aljiv I griv Č vekav

  23. Simplon, - 25.1.09 | 01:40

    Obrtniško kar dobro napisano, izgleda kot da bi imel nekaj pisateljske kilometrine, sicer pa ni neko vnebovzetje. Upam, da bodo nadaljevanja bolj izvirna.

  24. miro, - 25.1.09 | 05:12

    Lepo zapisano, pa vendar, to je Silas iz DaVincijeve šifre.

  25. katja, - 25.1.09 | 14:15

    “kot da bi mu Copperfield iz živega telesa z enim zamahom potegnil skelet” ta je dobra!

  26. tomaz, - 25.1.09 | 19:00

    @Miro Itak Riba Obadva?

  27. Saša, - 25.1.09 | 20:31

    JOJ, Jonas, super zgodba, res, pol pa na koncu strel v moje srčece,… takle zapis KNJIŽNICE z enim J preveč…

  28. Trak, - 25.1.09 | 21:06

    Zastarel stil pisanja. Ideja dobra.

  29. bla, - 27.1.09 | 18:24

    Don Camillo?

  30. Liili, - 30.1.09 | 02:23

    Še na mnogo let…srčki lupčki

  31. okroglo, - 30.1.09 | 11:04

    JONAS, VSE NAJ NAJ ZA TVOJ RD! UŽIVAJ MED SVOJIMI DRAGIMI…TREMI LJUBICAMI:)

  32. Tina_D, - 30.1.09 | 15:27

    JONAS… VSE NAJBOLJŠE ZA ROJSTNI DAN, OBILO SREČE IN ZDRAVJA TI ŽELIM PA ŠE NAPREJ USPEŠNO ŽIVLJENJSKO POT T.D.

  33. Miho, - 30.1.09 | 16:33

    Jonke: namest sex, drugs & r’n'r, ti želim dnarja, gadgetov & potence! Happy B-day.

  34. Anna, - 31.1.09 | 20:53

    pozdravljen!

    zanima me, na koga se lahko obrnem z idejo za oddajo na vest.si?

    hvala ze vnaprej!

    lp, Anna

  35. Ales, - 1.2.09 | 22:16

    Vem, da si že nekaj govoril o tem katero programsko opremo uporabljaš, vendar sem našel en program, ki bi te mogoče znal zanimat.

    Na 43folders so ga omenili, pa sem se spomnil na tole tvoje delo:

    http://www.43folders.com/2009/02/01/celtx

    Direkt link:

    http://www.celtx.com/

    Celo free je.

  36. Svizec, - 3.2.09 | 02:38

    Moram reči, da je bila moja prva misel ob neki ideji nadaljevanke, knjige ali bilo česa podobnega: “Dej Jonas, ne seri no!”

    Ampak tole je pa zanimivo branje, slogovno mi zelo paše. Če bo izdana knjiga, jo bom kupil. Za film pa ne garantiram.

  37. andper, - 20.10.10 | 14:01

    Zelo kul, da se vse sklada! Do tega zapisa sem namreč prišel preko reference v danes izdanem 18. delu Prepisanih (http://io.siol.net/videoposnetki/0f9a1dcec99594f15d826aff575d5329). Leto in tričetrt kasneje. Zelo kul! :)

  38. Jaz, - 31.10.10 | 12:07

    že, že, ampak ni več prvi zadetek v guglu … ;-)

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !