Ah, biljard
… kje je že to.
Poklical je Lado in sem bil za, le če bo miza prava in po pravilih (devet čevljev dolga). In če bo visela, grem takoj domov, sem zabičal, ker poznam take televizijske finte. Recimo danes popoldne so se šli na nacionalki bowling z informacijsko pooblaščenko, kar tam v studiu so postavili par kegljev, niti preproge se niso spomnili umakniti, na, bowlaj, pokaži, kaj znaš. In ker je reva še pet minut nazaj strokovnjaško razlagala o kroglah in kegljih in mazanju in zapestju in felšanju, je bil njen prvi met še toliko bolj smešen, ko je krogla kar v cickaku po treh poskokih od trdih tleh odplesala mimo kegljev. In to s polovične razdalje, ker je studio majhen. Bla. Ma. Ža.
Veste, televizijcev ne zanima dosti, ali bo gost izpadel frajer ali ne, nimajo se niti časa niti volje ukvarjati z malenkostmi. Producent naroči scencem,1 naj zrihtajo biljard mizo, scenci rečejo okej, eden se gre zmenit v bližnjo gostilno, mizo naložijo v kombi in jo počijo v studio, evo, miza, hvala lepa, ni za kaj. Visi? Eh, pa kaj, če si dober, bo že šlo. Premajhna? Ojej, zdaj je prepozno, da bi menjali, boš že kako. Ni platna? Zdaj si pa že zmišljuješ. Aaaaarrrrggghh!
Lado je zatrdil, da bo vse kot mora bit. Besedo je držal in sva s Pečetom odšpilala, kot se šika.2
Malo me jezita dva reza med partijo (izrezanih je kakih trideset sekund klepeta okoli mize), najbrž (kao) zaradi dinamike. Režiser jih bo slišal, ko ga srečam, mulo.
Prilagam še nekaj fotografij, priložnosti nisem imel veliko, ker sem se moral skrivati po kotih, da me Peče ne bi prezgodaj opazil in bi bilo pokvarjeno presenečenje.
Tile dve sem posnel kasneje, med premorom. Zrneca mi ni uspelo ujeti, ker je izginil nekam v zaodrje, jaz pa tudi nisem hotel postopati po studiu in sem šel hitro domov. Bi zgledalo žalostno. Sem pa vsakemu, ki me je hotel poslušati, razložil, da je bil ta studio včasih moj in da sem imel tamle v kotu garderobo in da so bili lepši časi. Da smo mi šli v živo, blablabla, blablabla …
Na tejle fotki je pa filmar Dražen Štader, ki si v odsotnosti kakega pametnejšega projekta takole nabira kilometrino kot kamerman. Kar bi človek priporočil vsakemu mlademu filmarju.
-Jonas
P.S. BTW, jutri menda podpišem pogodbo za novi kviz na TV 3, dvanajst oddaj.