Arhiv za mesec Marec, 2009

Razno

Včasih po mesece nič pametnega ne počnem, potem se pa vse zgrne naenkrat. Začeli smo z vajami in snemanji za Trenutek resnice, menjal sem dokumente, pogreb je bil vmes, skregal sem se z nekom, za T-2 sem posnel teve oglas, nabavil nov fotoaparat, ustanovil sem novo d. o. o., Ožbi se je začel gonit. Naporno.

Razveselilo me je lepše vreme, letošnji sneg se je čudno dolgo valjal po ulicah, se ni? Na našem vrtu je pes vse razmetal. Na fotografiji je na desni lesen stol brez podritne blazine, jo je prežvečil. Čez nekaj dni je prežvečil še hrbto, tako da ima fotografija zdaj že nekakšno sentimentalno vrednost. Bleda je zato, ker sem jo umetniško obdelal, da bi poudaril nje melanholijo, socialni odklop in filozofsko distanco.

L1070501.jpg

Med potjo čez tržnico sem zadnjič zagledal zanimiv avto. Google pravi, da je angleški, po podrobnejšem brskanju se izkaže za francoskega. Fleten, kaj ni?

IMG_0443.jpg

Na Vrzdencu imajo zaseben živalski vrt, ste vedeli? Mi nismo, našli smo na internetu. Ni prav velik, razen lam in kamel eksotičnih živali nimajo, imajo pa medveda. Šli smo v nedeljo, Zoji je bil najbolj všeč en poni.

L1070647.jpg

Kmalu bo imela šesti rojstni dan, potem pa jeseni že v šolo. Nekaj so me strašili, da je po novem otroka treba vsak dan pripeljati pred šolska vrata, drugače te prijavijo na socialo. Ja, čeprav je šola tri minute hoda od naše hiše. Ves zaskrbljen sem spraševal svetovalke ob vpisu in so me potolažile. Le prvih nekaj dni, potem pa ne več. Odleglo mi je, naša je navsezadnje že za četrti rojstni dan dobila pipec, za čez cesto pozorno pogleda na levo in desno, z okoliškimi psi se pa tudi razume. Kadar se ruvata z našim, včasih tudi zmaga. Rada riše in igra kitaro, na novo sestro je pa malo ljubosumna. Pisano kapo smo ji kupili, da jo lažje opazimo v ljubljanski gneči.

IMG_0293.jpg

L1070490.jpg

P1000873_2.jpg

Malone od rojstva sem že na Vrhovcih, pa sem zadnjič prvič opazil v soseščini hišo s staro tablico. V šestdesetih so naselje prozaično razdelili na oštevilčene ceste po ameriškem vzoru, tako kot v Rožni dolini. Cesta I, III, V, same rimske številke, na eni strani parne, na drugi neparne. Da je bolj pregledno, najbrž, da se lažje najde. Na papirju imenitna ideja. V praksi pa še taksistom ni jasno, zakaj je cesta X zraven ceste XXII, in zakaj je cesta XI na čisto drugem koncu, tam nekje pod hribom pri šoli.

P1000923.jpg

Pri sosedovi hiši večkrat stoji star rdeč bemfelj. Moram vam ga pokazati, ker je lep. Star in lep. Niti praske.

P1000925.jpg

Zaradi novega stalnega naslova sem moral menjati dokumente. O, kako me je bilo groza tega opravila, kot je vsakega, ki je kdaj v socializmu na Mačkovi čakal v vrsti na kakšno potrdilo za potni list. Opravil sem v dveh obiskih, hvala lepa. Podpisoval sem z elektronskim svinčnikom, včeš mi je, ker imaš na voljo več poskusov. Jaz sem bil zadovoljen s tretjim. In čakalne avtomate imajo, vzameš listek in si na vrsti, ko te pokličejo. Vrste ni bilo, tokrat so se zaman trudili z mano. Nasploh se državna uprava izboljšuje, opažam. Moja računovodkinja hvali Viranta, elektronsko poslovanje z državo da je super poštimano, pravi.

Težave sem imel s parkiranjem, prostori nove uprave pri stari tobačni tovarni so z obzidjem in ograjo zajebano zavarovani. Še iz časov obratovanja, ko se je tihotapilo filter 57 iz fabrike. Med blodnjo od zgradbe do zgradbe sem posnel serijo fotografij. Tale se mi zdi posebej umetniška in po moje pripoveduje neko zgodbo, ne vem pa točno, katero.

P1000760.jpg

S TV3 smo končno podpisali pogodbo in se spravili na delo. Najprej smo posneli oglas v Festivalni dvorani. Napo, avtor scenarija, je bil zraven in je omenil, da je slogan na koncu malce švoh. Ne samo švoh, ogaben je in narobe je! (Sem si mislil, rekel nič, da ne bi dreka mešal na snemanju, Napo pa tudi sam dobro ve, kaj je s sloganom narobe, ker je brihten človek. Naročnikom je bil pa všeč, jebi ga.) … “Se plača?” Halo? Koga ali kaj? Ha? Aaaarrrrghhh … Kasneje, ko sem ga videl celo v scenariju za oddajo, sem se le zasmejal nad optimizmom piscev. Iz mojih ust ga več ne bo.

L1070738.jpg

Prvo oddajo smo včeraj posneli. Po koncu so bili vsi veseli in navdušeni, le jaz tečen in nikoli zadovoljen. Fotografijo praznega odra sem objavil takoj preko Twitterja, ker je to zdaj moderno.

_img_4246468-ea988c4f4ee83555baea4a352a299909.49cfe6e7-scaled.jpg

Še en oglas smo snemali, niti teden dni kasneje. Tega za T-2, imeli me bodo za tehnološkega eksperta in bom dajal nasvete njihovim uporabnikom v obliki kratkih video klipov. Odgovarjal na vprašanja, pojasnjeval, preizkušal njihove mobilne igračke. Vse seveda v visoki ločljivosti, ker je in. Prispevali so celo za novo kamero, moja najboljša zmore le 720 navpičnih pikslov, resna firma kot je T-2 se pa pod 1080 ne pogovarja. Kako vam je kaj všeč tale luksuzna arhitektura? Razgled je odličen, le gledati nimaš kaj tam v Pirničah. Hvala lepa.

P1000953.jpg

Imam torej novo kamero. V resnici sem si želel drugo, pa sem bil prekratek. Že lansko leto sem sanjal o nakupu kamere RED. Novost na digitalnem tržišču, firma je frišna, kamera (in ves sistem) pa menda strupena. Nekako sem si mislil, da bi pri nas z njo lahko počeli dober biznis, ker take ziher nihče nima. Motil sem se, lejte jo.

P1000957.jpg

-Jonas

  • Share/Bookmark

Damijan

Danes sem hčerkici dvakrat pobožal pred spanjem. Bilo mi je tesno.

V soboto sem potem le poklical Sebastijana, nič nisem hotel spraševati, le povedati, da je tudi meni hudo. Pogovor je bil kratek, ker se mi je začel tresti glas, ko sem ga zaslišal in sem vedel, da niti približno nisem prvi in da se takole gotovo pogovarja že vse jutro. Vsakemu mora nekaj povedati. Glas imata enak, naenkrat se več nisem znašel v hipnem navalu emocij, zalilo me je v očeh in sem nekaj potem zajecljal in je samo rekel, da ve, jaz pa, da vem, da ve. Čudno nerodno mi je bilo, ko sem odložil, ne znam razložiti. Borisa nisem zmogel motiti, le kratek SMS. Še eno fotografijo sem našel iz ta lepih trenutkov, smejali smo se. Damijan je na desni.

IMG_2562.jpg

Ne morem se pohvaliti, da sem ga dobro poznal, tu in tam sva se srečala na običajnih ljubljanskih točkah in se kaj pomenila. Poslušal te je vedno bolj pozorno, kot ti njega, tak globok, temen, resen pogled. Eno zgodbo pa imam o njem, veselo, razuzdano in neumno. Takrat smo še skakali čez reko, kjer je bil most in drug drugega prav nič resno jemali. Spomnite me čez kako leto, dve, da vam jo povem.

Komentarje sem ob prejšnjem zapisu izklopil, ob temle jih bom tudi, saj se razumemo. Forumov me je te dni sram. Kdor dobro hoče, ga slišim, kdor ne, naj se pa jebe. Če kjerkoli je, vem, da Dajo prikimava.

-Jonas

P.S. (sreda) Pogreb bo na Žalah jutri (četrtek) ob 17.00. Zaradi zmedenega strežnika je nekaj komentarjev vseeno ušlo, odstranil sem jih in shranil.

  • Share/Bookmark

Smrt

Ravno sem nekaj duhovičil, napisal že dve tretjini nekakšne zafrkancije o sebi poetu, pa je vse spodnesel telefon in povedal, da je umrl znanec. Eden od tistih ta zanimivih ljudi. Mlad. Skupaj sva ga biksala. Umetnik.

Bratu sem poslal kratko sporočilo, očeta si ne upam vznemirjat. Se mi pa kar trga, ko pomislim nanj, ni prva smrt v družini.

Danes ne bo nič z zajebancijo, ne zamerite.

damijan-cavazza.jpg

Fotografija je izpred leta in pol, zadaj za Bavarskim dvorom smo se po naključju srečali s Polonco Dobrajc in njenim psom.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Gremo na šov

Grem na viktorje. Hm, se zapiše z veliko začetnico? Kot ime prireditve, Viktorji? Najbrž. Vabilo je prišlo pravočasno, v nabiralniku sem ga imel nekaj dni, pa vsakič pozabil nanj. Lansko leto nisem šel, kdove zakaj že, je bil gotovo pomemben izgovor, letos me pa kar malo mika med ljudi. Že dolgo nisem bil.

V lepem vremenu se mi je ljubilo posneti še tale filmček, sestavljal sem ga vse popoldne, zdaj pa trepetam, če se bo pravočasno naložil gor v oblake. Če tole berete, potem se je.1

http://www.vimeo.com/3645874

Če bo le priložnost, bom vmes kaj potvital, naslov je http://twitter.com/milijonar.

-Jonas

  1. Zaman sem trepetal. Odkar sem si dokupil Plus paket, melje Vimeo kot mlinček. Posnetek je bil online ob 18:55, dovolj časa še za en Lettris.
  • Share/Bookmark

Naslednja stran »