Ahilova peta za déco

(Če bi kje našel zbirko klasičnih zgodb za otroke v slovenščini, bi jo takoj kupil, naša ima hud apetit. Ker ne najdem, jih moram pripovedovati iz glave. Težava je v tem, da sem velikokrat okregan zaradi netočnosti ali pomanjkljivosti, zato sem jih sklenil zabeležiti tule, morda pridejo prav tudi vam. Če že nimate svojih, je gotovo blizu kaka sestrica, nečak ali sosedov poba, naveličan razvajenih kraljičen, blebetajočih žab in retardiranih palčkov. Tole, dragi moji, so prave zgodbe, tule teče tudi kri.)

——

Veš, nihče točno ne ve, kako je res bilo. Povedal ti bom, kot je meni povedala mama, kolikor se še spomnim.

Ahil je bil grški junak, mrtev je že več kot tri tisoč let. Bil je najstrašnejši vojščak vseh časov, do danes ga ni takega, ki bi se ga tako bali, kot so se svoje čase njega. Nihče ga ni znal, ne mogel premagati in še naš Martin Krpan je bil lahko vesel, da se mu z njim ni bilo treba nikoli bosti.

Ahilova mama je bila namreč čarovnica, (a ne zlobna). Imela ga je tako zelo rada, da ga je sklenila po svojih najboljših močeh obvarovati pred vsako nevarnostjo. Zato ga je še kot novorojenčka nesla k čarobni reki Stiks in ga v njej namakala tako dolgo, da je postal neranljiv. In res, kadar se je Ahil med igro in ruvanjem s sošolci opraskal, se mu je vsaka rana hipoma in sama od sebe zacelila. In ko je postal vojščak in se je s svojo sulico zapodil v boj, je za njim ostajala cesta mrtvakov, pred njim so pa kar bežali, da jih je moral loviti. Kadar ga je kdo le usekal, se je orožje kar odbilo od njega in kadar ga je kdo pičil z mečem, je bil takoj zdrav in nič se mu ni poznalo.

Imel pa je šibko točko. Nekateri pravijo, da ni znal z dekleti, da je imel raje fante sovojščake in da je bil nesrečen, ker so mu punce uhajale. Drugi trdijo, da je bila šibka točka njegova razdražljivost, saj se je včasih tako hudo razjezil, da samega sebe ni mogel krotiti in je besnel in razbijal in tulil po nekaj dni skupaj. Lahko si predstavljaš, kako težko ga je bilo prenašati in kako so se njegovi prijatelji bali, da bo enkrat v besu sam sebi odrezal glavo, če ne še kaj hujšega.

achilles.jpeg

A iz zanesljivega vira ti povem, da ga je pokopala njegova peta. Ja, peta! Kajti ko ga je mama kot dojenčka tunkala v čarobno reko, ga je držala za peto, in peta se ni zmočila in je ostala ranljiva. In prav to je rešilo Trojce,1 ki jim je že kazalo, da jih bo Ahil vse do zadnjega pobil.

Trojcem se tako reče, ker so živeli v Troji, ogromnem obzidanem mestu na makedonski obali. Bili so bogati, a ne prav brihtni, saj so se zapletli v vojno z Ahilovimi Grki samo zaradi nekega dekleta, ki je tako zmešalo glavo njihovemu razvajenemu princu Parisu, da je šel in jo Grkom ugrabil. Vojskovali so se dolgih deset let, vse zaradi ene same punce! In ko je Parisov brat Hektor, najspretnejši trojanski vojskovodja in mečevalec Ahilu v boju ubil prijatelja, je Ahil tako pobesnel, da je tri dni in noči tulil v trojansko obzidje, zmerjal Hektorja z najhujšimi zmerljivkami in zahteval, naj se pride bojevat. Ta potem ni imel druge izbire in se je hočeš nočeš moral v brezupno spoprijeti z nepremagljivim Ahilom, saj bi drugače vsa Troja shirala od neprespanosti. Boj ni trajal dolgo, Ahil je Hektorja z enim sunkom nataknil na sulico in njegovo truplo še devet dni in noči z vozom vlekel po tleh okoli obzidja, naj si Trojci zapomnijo, da takega silaka ni pametno jeziti.

In res so od strahu kar odreveneli, ta jih bo pobil enega za drugim in ne bo odnehal, dokler ne bo ležal zadnji mrtev na tleh! V obupu so se obrnili na zmedenega Parisa, češ, ti si vse zakuhal, zdaj pa nas reši iz te zagate! A Paris meča ni bil dosti vajen in je poslal po znameniti Filoktetov lok (o njem več kdaj drugič), ki menda nikoli ne zgreši. Z njim je s trojanskega obzidja na strašansko razdaljo ustrelil proti Grkom. Puščica je zažvižgala čez nebo in se zarila Ahilu naravnost v občutljivo peto, da ga je od bolečine kar spodneslo. Vstal ni več nikoli, saj se mu je rana tako nemarno zagnojila, da je od nje umrl.

-Jonas

  1. Rajši Trojci kot Trojanci. Slednji pečejo krofe.
  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. Bessie, - 9.3.09 | 08:03

    Vzameš pač Homerja in ga sproti prirejaš za otroška ušesa. Verjetno je pa bolje ta način, da sam iz glave pripoveduješ. Na splošno danes manjka pripovedništva, ni isto, ko nekaj bereš ali, ko nekaj pripoveduješ iz glave. Pri svojih dveh opažam, da je zgodba (še posebej, če je izmišljena) iz glave, bistveno bolj uspešna kot tista, ki jo preberem iz knjige.

  2. Karmen, - 9.3.09 | 08:13

    Mladinska knjiga je prek kakšnimi tremi leti izdala prenovljen ponatis Schwabovih Najlepših antičnih pripovedk (prevajalec Jože Dolenc).

  3. Pika Blogavička, - 9.3.09 | 09:47

    Malo iz glave in malo iz filma? Vsekakor pa ti bodo Makedonci hvaležni, ker so dobili obalo v Mali Aziji :)

  4. Arbiter_universale, - 9.3.09 | 10:13

    Meni se zdi, da so antične pravljice za odrasle. Dosti krvi, umorov, incesta, prešuštva, prevar, laži, brezumja,…skratka vseh lepih plati življenja. Zdaj, jaz pojma nimam kdaj naj bi bil otrok dovolj zrel za kaj takega. Enkrat že bi rekel. Svetujem pa previdnost pri pripovedovanju o odrezanih glavah, 9 dni in noči vlačenju trupel, nabodenih na sulice, mečih v trebuhih in podobnih sladkosti, hihi.

    Cuker palčkov nasproti Hadesu? Poskusi združiti oboje.

    LP, Arbi

  5. Iztok, - 9.3.09 | 10:43

    Še malo, pa bo poslušala Tit Andronica in ostale šekspirijade ;)

  6. Tihec, - 9.3.09 | 11:04

    Obstaja slikanica “Diogen iz soda” ali nekaj podobnega. Kot otrok sem jo požiral.

  7. urbietorbi, - 9.3.09 | 11:53

    “Diogen v sodu” je pravi naslov.

  8. nora, - 9.3.09 | 12:27

    Drgač so pa od Suhodolčana tudi lepe, moja tamala jih oboževala. Ma tudi ta Ahil se je dobro slišal.

  9. mbastudent, - 9.3.09 | 12:35

    Emm, vojna je trajala 10 let, ne 30. Nadaljnjih 10 npr. se je pa Odisej vračal domov.

  10. jonas, - 9.3.09 | 12:40

    No, to pa z lahkoto popravim. Makedonije pa ne. :)

    Lepa hvala.

  11. kinkitone, - 9.3.09 | 12:54

    Tole je nekaj: BABILONSKI STOLP IN DRUGE ZGODBE (Založba Mladika)

  12. nevenka, - 9.3.09 | 13:00

    No, Ahil se ni preveč sekiral zaradi deklet, ker je imel ljubimca Patrokla.

  13. jonas, - 9.3.09 | 13:02

    Nekateri pravijo … da je imel raje fante sovojščake

    Ti pa ne bereš prav pozorno, kaj?

  14. Orkodijo, - 9.3.09 | 13:07

    Gustav Schwab: Najlepše antične pripovedke

    … ni ravno za otroke ampak cenzuro lahko vrši bralec/pripovedovalec po lastnih potrebah

  15. jonas, - 9.3.09 | 13:09

    Schwaba imamo doma že od nekdaj, ampak žal res ni za otroško branje. Rabim kaj bolj kompaktnega, nekaj, kar zadane v bistvo.

  16. nevenka, - 9.3.09 | 13:10

    Berem, berem. Zakaj bi bil potem nesrečen, ker so mu (punce) uhajale, če je bil zadovoljen s fanti?

  17. jonas, - 9.3.09 | 13:11

    Viš, to je pa lepa tema za pogovor.

  18. Tibor Jablonsky, - 9.3.09 | 13:16

    Homer vs. Magnus&Bunker, super izvedba!

    Drugače pa obstaja zbirka “Stare Grške Bajke”, jaz sem jo požiral kot otrok, zato so mi kupili tri izvode, ta tretji se mi je, hvalabogu, v grlu zataknil.

  19. Orkodijo, - 9.3.09 | 13:17

    Za (pred)šolsko deco bolj primerno bi potem bila “serija” Izbrane pravljice iz svetovne zakladnice. Pri bratrancu sem videl, da ima par CDjev in eden od njih so bile Antične pravljice oz. Antične legende (ne spomnem se natančno). Žal ne vem če obstaja tudi papirnata verzija.

  20. Peter, - 9.3.09 | 13:38

    Marcia Williams: Grški Miti za otroke (dzs, 1991)

  21. Katja, - 9.3.09 | 13:43

    Lahko vprašam zakaj imaš v nogi (footerju) svojega bloga zapisano “Zapisi, Jonas Žnidaršič, 2006″? Se mi zdi da bi bilo modro letnico umaknit… Pardon za odmik od teme, krasna priredba.

  22. Klemen, - 9.3.09 | 14:01

    Makedonija pogojno res še gre, čeprav so bili domačini precej prepričani, da so Turki, ko sem bil nazadnje v Truvi :) Sicer pa po turško to paše pod Çanakkale, če se ne motim.

    Kakorkoli, malce me zmoti le tista čarovnica z začetka štorije, ki naj bi bila po uradni verziji ena od nereid, nimfa Tetis so jo klicali.

    V prvem stavku, ko je omenjen Hektor, pa manjka ena vejica.

  23. Gorazd, - 9.3.09 | 15:28

    Torej moramo sedaj tudi svariti pred trojskimi konji, ki ti jih podtaknejo med brskanjem po spletu ali elektronski pošti? Hm.

  24. Okapi, - 9.3.09 | 15:39

    Če so Trojci, potem je menda njihov vojskovodja trojski, ne trojanski.

    Pa kakor je bil Ahil hiter, želve mu nikakor ni uspelo ujeti;-)

    O.

  25. Marjetka, - 9.3.09 | 18:47

    V NUK, KOŽ pa še v kateri knjižnjici ter v Mohorjevi družbi ali na Libris.si dobiš Köhlmeierjeve antične pripovedke, sicer pa je MK izdala Stare grške bajke (Petiška Eduard) enkrat okrog l.80, ki se jo prav tako dobi vsepovsod. Prva naj bi bila namenjena mladini in je kao napisana s pridihom ironije, druga pa je prav iz cicibanove zbirke. Če je aktualen tudi avdio, se najde še cdjček Izbrane pravljice iz svetovne zakladnice: Antične legende, ki vključuje Dedala in Ikarja, Jazona in Medejo, Odiseja in kiklopa. Samo tako, by-the-mim.

  26. NoMercy, - 9.3.09 | 20:51

    E.Kardelj: zbrana dela A. Albreht: delovni čas in nagrajevanje v pogojih združenega dela … lahko čtivo, nič krvi in pobijanja — ravno za lahko noč otrokom

  27. Arbiter_universale, - 9.3.09 | 21:38

    Mejduš, viš Jonas kako skrbijo zate? Pa naj še kdo reče, da nihče ne mara Jonasa!

    Kaj si nor kaj vse ljudje ne vedo, ko gre za vzgojo njihovih otrok. Rečeš samo “vzgoja” in potem se srca vseh na široko odprejo in znanje ter modrost začneta bruhati iz zakrknjenih duš in sivi čad izgine iz njihovih vsakdanjih čel, hihi.

    Zdaj vem kako moram z ljudmi. Rekel bom recimo:” veš, sem razmišljal, da bi kaj svojemu, svoji,…” in padlo bo 100.000 dobrih nasvetov, praktičnih rešitev, čudovitih modrosti iz ljudi, ki me drugače še poscati ne bi hoteli,hihi.

    LP, Arbi

  28. Nick, - 9.3.09 | 22:36

    jonas 15.

    važn da zadAne kenede

  29. Uršula, - 9.3.09 | 22:40

    Najlepše antične pripovedke sem tudi jaz prirejala mpojemu Tamalemu. Pa za malo drugačno vzdušje: Alana Forda si ji že pokazal? Naš ga je požiral s pogledi, ko se je naučil brat, pa še besedo za besedo …

  30. markopigac, - 10.3.09 | 01:27

    skoda, da ni nosil Nikeovih Jordank. Puscica pete ne bi nikoli zadela.

  31. Kliman, - 10.3.09 | 11:37

    Ti ji samo zavrt tvoje stare posnetke Shakespeare iz radio študenta. Jst sm bil mogoče mal starejši kt tvoja hčer dons, sam ti povem da ni blo bolše zgodbe kot tistih na študentu.

  32. nevenka, - 10.3.09 | 11:57

    Drugače, ko je ravno na Shakespeara naneslo, sem kot otrok brala Shakespearove pripovedke, obnove njegovih del, izdane v lični knjižici: Kralj Lear, Romeo in Julija, Sen kresne noči, Kakor vam drago, Beneški trgovec, Machbeth, Timon Atenski, Ukročena trmoglavka in sem bila zelo navdušena. Morda bi bilo tvoji hčeri tudi kaj takega zanimivo? Ne vem, če se do radijskih posnetkov tako zlahka pride, do knjige se najbrž veliko lažje.

  33. ha.., - 10.3.09 | 22:19

    a to ti zdej hočeš izdat kao knjigo Jonasove antične pripovedke..al kaj??

  34. lepainpametna, - 11.3.09 | 05:40
    1. ha..,Jonasove antične pripovedke? Jaz sem za! Bodo vsaj vnuki bolj klasično izobraženi, ko pridejo! V zvočni obliki, Jonas????
  35. nataša, - 11.3.09 | 13:38

    meni je bilo pa ful všeč, še bi takih pravljic na ta način, me je čisto noter potegnilo, prosim, kaj je Filoktetov lok, prosim nadaljevanje…..

  36. lepainpametnazgodovina bljak, - 11.3.09 | 18:12

    No, če bi naša tršica za zgodovino TAKOLE predavala, bi se jaz, tako lepa in tako pametna še zaljubila v zgodovino ( kot sem se zatreskala v učitelja… Eh, ne smem preveč povedat…)

  37. lepainpametna bi poslušala, - 11.3.09 | 18:16

    Kliman nekaj omenja posnetke ( tvoje ), če jih spraviš na cd, ga prva kupim!

  38. DICKY HARDY, - 12.3.09 | 07:37

    Filokletov lok je samo prispodoba za Parisovega tiča – saj nikoli ne zgreši…halllo!

  39. Bazilika, - 12.3.09 | 12:44

    Če pridejo v poštev knjige, so ti že zgoraj našteli tiste, ki so prirejene za otroke. Na žalost še ni prevedena v slovenščino knjiga Roberta Gravesa The Greek Myths. Če te zanima tudi video (saj vem, da je bolje in bolj zanimivo, če otroku sam bereš, ampak …), pa obstaja tudi Jim Henson’s The storyteller: Greek myths (pripoveduje jih Michael Gambon). Mogoče pa dobiš kakšno idejo, kaj bi še lahko s kakšnim svojim kolegom posnel :)

  40. Uros Kekus, - 12.3.09 | 16:11

    zivjo, jonas. ugotovil sem, da si SPET spremenil gsm stevilko. prosim, ce me kontaktiras na prilozeni email naslov…glede angazmaja. lp, uros kekus, studio ritem

  41. Rok, - 12.3.09 | 18:16

    Da te poslovni kolegi lovijo na blogu? Kako gladko se tebi jebe, ti si res car! =)

  42. Matic, - 12.3.09 | 21:48

    Zelo umetniško narejeno :) superca !

  43. mile, - 12.3.09 | 22:21

    Še mal Ahila, v interpretaciji Eddija: http://www.youtube.com/watch?v=LTze1vU7s

  44. Damjan, - 14.3.09 | 00:17

    Spomnim se, da sem kot otrok v v knjižnici zbrskal knjigo (naslova se nse spomnim, mislim pa da je bilo nekaj kot “Najstarejše pravljice”), kjer so bile otrokom primerno popisane vse grške pripovedke obogatene z lepimi risbami. Kot naročeno za majhne in zvedave otroke :)

  45. Uroš, - 14.3.09 | 14:01

    Jaz mam tole doma: http://www.amazon.co.uk/Greek-Myths-Marcia-Williams/dp/074453075X/ref=sr12?ie=UTF8&s=books&qid=1237035516&sr=8-2

    Slovenski prevod iz leta 1993. Humorno in v obliki stripov predstavi najbolj znane mite. Zelo fajn knjiga.

  46. tamara, - 15.3.09 | 12:18

    Homer naj bi živel v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem. Pripoved se je ohranila v obliki ustnega izročila. Zapisali naj bi jo šele v 5. stoletju pred našim štetjem. Pripoved opisuje dogodke, ki naj bi se dogajali v 11. stoletju pred našim štetjem. Homer naj bi živel v arhaičnem obdobju, njegov literarni junak Ahil nekaj stoletij pred Homerjem. Tri stoletja nazaj pa imamo na področju Grčije helenistično obdobje, ki bo segalo vse do našega štetja. Vsedobro!

  47. filomena, - 15.3.09 | 14:21

    To!!! Še kakšno tovrstno pravljico, da ne bo vsak večer Juri Muri v Afriki. Predlagam, kar zbirko, takoj kupim, Dane bo navdušen. Včasih za radio študent, danes za naslednike. Super!!!

  48. Barbara, - 20.3.09 | 19:56

    Saj.

  49. Mushu, - 25.3.09 | 19:37

    a ko pa prebivalcem kralj umre, so pa Trojec brez krmarja? ;D

  50. Robi, - 11.12.09 | 08:56

    Marjan Kovačevič Beltram BABILONSKI STOLP IN DRUGE ZGODBE ODISEJADA IN DRUGE ZGODBE JAKOBOVA LESTEV IN DRUGE ZGODBE

    http://www.zalozbamladika.si/stopinje.html

    Prvi dve naj bi bili v tem trenutku žal razprodani. Mogoče se jih pa vseeno kje najde.

Na voljo je Markdown za oblikovanje besedila.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !