iPhone 3GS

trijeifoni.jpg

Šel sem ponj v Trst istega dne, ko je šel v prodajo. Imel sem še druge opravke, hvalabogu, tako da se nisem dosti sekiral, ko so me odjebali, da je vsa zaloga pošla, še preden se je dotaknila polic. Vpisali so me na en list za rezervacije, pa niti to ni zaleglo, me v treh tednih še niso poklicali. Vmes sem jih tudi jaz tu in tam rufal, pa so vsakič rekli, da so ravno imeli in prodali. Če moja rezervacija še velja? Ja, velja, bojo poklicali! Ja, pajade! Najprej si bojo razdelili med sabo, potem prjatlom, bejbam in mamam, potem smo šele Slovenčki na vrsti. No, po moje bo kriza čez kakih štirinajst dni popustila, če boste hodili mimo, pejte prašat, če že kaj imajo. Jaz več nisem šel k njim.

Včeraj sem se spet odpravil čez po nakupih. Vsaj dva izgovora: 1. Pes mi je zgrizel cev za čiščenje bazena in 2. v hiši je zmanjkalo špagetov Arte e Pasta. Na meji je bilo nekaj gužve zaradi Berlusconija, a nič hujšega. Vsekakor daleč od kaosa, ki so ga napovedovali na popteve. Seveda šel šel spotoma potipat še eno od TIM trgovin. Pot mi je kazal stari iPhone in se lepo izkazal. Malo me je živciralo, da sem moral vklopiti podatkovni roaming, pa ne zaradi žepa, ampak ker nočem špagetarjem plačevat več, kot je nujno treba. Od malega hodim v Trst, skubijo me od prvih nakupov čigumijev in zvezkov za šolo. Tokrat so me oskubli za dobrih deset evrov za pol urice bitov. Vzdih.

IMG_0483.PNG

In glej ga zlomka, imeli so enega in samo še enega. Beli iPhone 3GS, 32 Gb. Cena? Sitnica. 719 ojrov z davkom vred. Da se razumemo, telefon je odklenjen za vse operaterje, brez obvezne naročnine.

Opogumilo me je, da sem šel prašat še k uradnemu tržaškemu Apple trgovcu in bil nagrajen še z enim črnim 16-gigabajtašem, 599 ojrov z davkom. V Ljubljano bi jih lahko prinesel vsaj še tri, sem imel kup naročil, “če boš kje videl.”

YouTube slika preogleda

Zanimivo, na poti do (zelo slabo) parkiranega avta sem si spet pomagal s starim telefonom in se vmes dvakrat (!) napotil v nasprotno smer po ulici. Viš, še včeraj se mi je zdel novi kompas bolj finta kot ne, zdaj bi mi prihranil nekaj minut hoje. Sem povedal, da sem slabo parkiral? Minuta je lahko dragocena v tuji pajkovi deželi …

Občutno hitrejši je od starega, več kot očitno. Programčki se hitreje odpirajo, strani se hitreje nalagajo, gumbi se prej odzivajo. Zadovoljen. Da imam končno vse v eni škatli? Telefon, podatke, mrežo IN kamero? Presrečen!

Na Vesti že nekaj časa vnaprej prepričujem, da moramo našim nabaviti vsaj enega, da bodo lahko iz parlamenta ali od koderkoli, kjer je signal, takoj poslali posnetek na našo stran. Postavil sem se na vrt in preizkusil kamero v slabih svetlobnih razmerah — sonce še visoko na nebu, bleščeči žarki, sence pa ostre in temne v hudem kontrastu. Predvsem me je pa zanimalo, koliko časa bo preteklo med snemanjem na terenu in objavo na mreži. Prvi poizkus se mi je le delno posrečil, saj sem pozabil, da sem priklopljen na svoje brezžično omrežje in da to ne velja, saj na terenu ni vedno interneta. Ko sem se spomnil, se mi pa ni več dalo štopat, po moje je bil objavljen v nekaj minutah.

YouTube slika preogleda

Za bolj realen preizkus sem se zato odpeljal do Portoroža in posnel nove pločnike, saj se spomnite, pred nekaj tedni je bilo tu gradbišče. Točno enominutni posnetek je bil preko UMTS omrežja pretočen in objavljen v slabih desetih minutah (8 min, 20 sec). Opa, zadovoljen!

YouTube slika preogleda

Posnetek sem skrajšal, začetek in konec se da odrezati, kaj več pa ne. Najnujnejše pač in zelo priročno.

muviediting.png

Košček novinarske prihodnosti je tole, upam, da se zavedamo. Ko bo naslednji potres, bomo imeli posnetke v nekaj minutah, bognedaj kar izpod ruševin. Širili se bodo pa prek tvitov, email ne znese več.

Prihodnjič objavim še kup testnih fotografij. Če koga kaj zanima ali ima pripombe, se slišimo na Twitterju. Ne, nič mi ni žal, da sem odklopil komentarje, obisk nič ne trpi, vesel sem jih bil pred leti, ko so bili še edina komunikacija z bralci. Zdaj so pa, no, … passé.

-Jonas

  • Share/Bookmark