Minuta na dan

V četrtek sem se ideje domislil in vam pozabil povedati. Vsak dan bom posnel kako minutko videa. Karkoli, samo da je zanimivo, bonus točke, če je hecno. Zakaj? Jonas ma vas rad. Za vajo, da se razmigam. Za test, da se preverim. In da mogoče kdo dobi navdih in še sam poprime za kamero. Čas je že.1

Opažam, da ideje pridejo lažje, če imaš rok. Do jutri je treba nekaj napisat, nekaj posnet. Če ni roka, minejo dnevi kot bi mignil, največ zaradi cincanja in ker ko se končno domisliš ene, se čez uro ali dve zdi bedasta. Jovo na novo. In teden se obrne kot … Ne najdem metafore. Najprej sem zapisal “kot bi mignil.” Znucano, ni? Viš, te tri pikice so me spet stale šestih, sedmih minut. Ja, če imaš pa rok, pa zmeraj nekako gre. Tempo je hud, enega na dan. Načrtujem zdržati vsaj do septembra, če bo šlo, težiti z bedarijami kajpak nočem. Če bom odnehal prej, me ne bo nič sram.

Zaenkrat sem posnel štiri. Ne kompliciram kaj dosti z montažo, prvega sem recimo objavil kar s telefona. Težave z navdihom sem imel že pri tretjem, potem se mi je pa odprlo in imam idej že za dva, tri vnaprej. Kar je luksuz, veste, idej vedno manjka. Tako kot zdajle, ta trenutek, ko sem med piko in besedo “Tako” imel sedemminutno pavzo. Vem, ker sem buljil v uro in gruntal o naslednjem stavku. Drugega, recimo, sem se pa domislil v hipu, ko sem zjutraj odprl oči. Ideja se mi je zdela tako huda, da sem od vznemirjenja hitel še krmežljav in v gatah snemat na vrt. (Zaradi mehkejše podlage. Pejte si pogledat.)

Posnetke objavljam preko TwitVid portala, ki se zna skonektat s Twitterjem in YouTube, pa še s telefona lahko objavim, če čem. Vsi so označeni z oznako #minuta, tako da jih ni težko najti.2 Najprej jih nisem imel namena objavljati tule na blogu, danes sem si premislil, zakaj pa ne.

Odžeja, osveži.

Začel sem na izi, da ne bi zastavil previsoko. Naslov je iz stare reklame za pijačo sinalco. Začne se z imenitno idejo z napisom na lisku, tako imenitno, da sem jo uporabil le enkrat in potem pozabil. Adijo, rdeča nit. Posneto v enem šusu s telefonom, pretočeno naravnost na TwitVid (in od tam avtomagično naprej na YouTube), ki mi je kdove zakaj odrezal kakih deset sekund konca. Ne, ne izdam, kar je, je.

YouTube slika preogleda

Telefon leti.

Ker se nove igračke nisem upal metati previsoko, se je genialna ideja sfižila. Ko je v zraku, se ne vidi nič. Od strahu pred nesrečo sem se tresel zastonj. Nekaj dobrega se je vseeno izcimilo, ob neuspehu sem se post festum domislil boljše domislice, na vrvico ga obesim in elegantno spustim z Nebotičnika. Zapisal sem, da ne pozabim.

YouTube slika preogleda

Shipspotting 01.

Naslov razkrije, da gre za mini serijo o ladjah, posneto z balkona delovne sobe. Računam, da jo bo mini ven vleklo off-camera duhovičenje. Video materiala imam dovolj, vsak dan se vozijo mimo mojega okna, problem bo kvečjemu pod točko duhovičenje. Po tankem ledu plešemo, kot se umetnikom spodobi. Posneto s profi kamero, občudujte moč japonskega zooma.

YouTube slika preogleda

Tovorni vlak.

Z otroškimi igračami se kanim še večkrat pozabavati, ker s tem ubijem več muh na en mah. V ustvarjalni proces lahko vključim tudi otroke, ki znajo drugače biti nevarni pohištvu, kadar se jih ne zamoti. Za lego kocke je vsak izgovor dober. Posneto s širokokotnim objektivom na lumixu.

YouTube slika preogleda

Poskusi še ti!

-Jonas

P.S. Fotka lego vagončka s fotoaparatom:

fotovagon.jpg

  1. Slovenija je po mojih izračunih preplavljena z digitalnimi fotoaparati in mobilci, ki znajo snemat video. Nihče pa nič ne snema, razen otrok, mačk in pretepov pred šolo.
  2. Za ogled morate biti prijavljeni.
  • Share/Bookmark

Mnenja

  1. [...] zgledu Jonasove serije Minuta na dan, lepim semkaj kratek video simpatičnega prizora na balkonu našega študentskega [...]