Humar

Prepričani smo bili, da bo vse okej. Taki imajo srečo. Kar ne verjameš. Umret takole sam, od mraza, polomljen. Ne vem, kaj naj si mislim.

Na Twitterju sem bil jezen, ko je bilo govora o tem, da bi mu morali reševanje zaračunati in kaj da rine gor. Ja kdo pa bo, če ne on? Nekdo pa mora, drugače nas je človeško raso lahko sram, da si ne upamo prebrskat temnih kotičkov na podstrešju domačije! Jaz sem mu hvaležen, da je brskal tam, kjer si jaz ne upam.

Takole sem zapisal nazaj:

“Kdo bo pa še hodil v gore, če ga bomo pustili z računi ob nesreči? Ja, za ušesa ga je treba.1 Ja, še bo plezal. Ja, še ga bomo reševali. In?”

Obupno sem se zmotil.

-Jonas

  1. Zdelo se mi je noro, da rine sam.
  • Share/Bookmark