Arhiv za mesec December, 2009

Celtx

Nadaljevanka vseh nadaljevank lepo napreduje, hvala za vprašanje, končujem zadnje dialoge, medtem ko predprodukcija že teče na polno.

In kot sem napovedoval, nizki stroški digitalnega snemanja so končno tudi pri nas prebudili nekaj novih talentov. In baš v pravem času je postal uporaben (zdaj že v inačici 2.5.1!) zastonjski open source program za učikovito organizacijo produkcije. Odličen je za pisanje scenarija, organizacijo podatkov, menedžment sodelujočih in brainstorming. Toplo ga priporočam, na voljo je za vse tri platforme (win, mac & linux) in je neskončno uporaben. Na kratko sem ga predstavil v zadnjem Technodromu:

YouTube slika preogleda

Pozor! Celtx je več kot le orodje za pisanje scenarijev, v zgornjem posnetku pač ni bilo časa za kaj več. Če vas zanima, si vsekakor oglejte uradne uvodne lekcije.

Ne zamerite mojemu navdušenju, ampak jaz Celtx odkrivam s posebnimi očmi. Že leta si zmišljujem razne skeče in štose, pa se do danes nisem navadil ničesar vnaprej načrtovati. Večinoma niti besedila nisem beležil na papir, ampak sem si ga nekako oblikoval v glavi. Ja, za televizijo sem že moral kdaj pa kdaj oddati tekst, a je bil napisan kar po svoje, brez upoštevanja pravil formatiranja ali česa podobnega. Po kavbojsko pač.

In zdaj na stara leta ugotavljam, kako lažje gre, če vnaprej malo planiraš.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Virtualni Zastoj

Ob zadnjem zapisu o digitalnih knjigah se je le razvila zanimiva debata. Seveda se zagovornikom papirja čudim, da ne vidijo dlje kot deset, dvajset let v prihodnost. In da ne razumejo, da je bistvo v vsebini in ne embalaži. Danes prilivam novo olje, digitalizacija namreč ne grozi le knjigam. Imam lep primer.

Zadnjič sem (na računalniku) gledal zanimivo predstavitev ugankarja Scotta Kima, kjer nekje v drugi polovici posnetka predstavi otroško zagonetko Zastoj. Spomnil sem se, da sem jo že nekje videl v neki naši trgovini z igračami. In ker je menda zelo zanimiva in poučna, (sem zvedel v predstavitvi,) sem jo hotel podtakniti Miklavžu v vrečo za naše punce. Pa je niso imeli ne v Baby centru ne pri Müllerju niti v viškem Intersparu. Celo v murgelski trgovski center sem šel, kjer imajo tisto fensi trgovinico z lesenimi in trikrat dražjimi biogrinpis igračami. Za v Kokoško nisem bil dovolj obupan, se ne mudi, bo pa za božič in sem šel domov.

Na spletu sem takoj našel slovenskega distributerja in naročil poleg Zastoja še par podobnih zagonetk za rojstne dneve in nekaj slikanic za Božička. Slabih sto evrov, adijo. Poštnine ni, lepa hvala. Ja, dvajset evrov za takole simpl igračo se mi zdi veliko in me peče, ne zdi se mi pa preveč. Vse za otroke. Sploh, če jih igrača ne poneumlja.

Paket je prišel danes. Kot sem domneval, ena plastična škatla z ducatom plastičnih avtomobilčkov. Nobenih premičnih delov, nobenega mehanizma, nobene elektronike. Ducat avtomobilčkov brez koles. To je to. Za dvajset evrov. Okej, pogoltnem, brihtna igra je.

Rush Hour.jpg

Nisem pa še povedal, da sem pol ure po naročilu nekaj gruntal, da bi pa to lahko bila dobra računalniška igrica, recimo za iPod … Naenkrat se mi je prižgala žarnica in me je oblilo! Ne, saj ni možno, … Odprem iTunes, pobrskam po trgovini in lej ga zlomka, res imajo digitalno verzijo Zastoja!

Za en dolar.

YouTube slika preogleda

Istega večera sva že igrala.1 Razlika v igri je očitna, na telefonu gre hitreje in elegantneje. Razlika v ceni je tridesetkratna, pa bencina za tavanje od ene otroške trgovine do druge sploh nisem štel. In nič mi ni treba gruntat, na katero od prepolnih polic bomo spravili avtomobilčke za čez noč. In nobeden se ne bo izgubil pod kavč. Dvajset evrov?

Jebeš to. Viva la revolución!

-Jonas

  1. Medtem ko je bilo treba na pošiljko počakati nekaj dni.
  • Share/Bookmark

Preskrbljen v zastoju

Prometni zastoj redkokdaj traja več kot pol urice, pa četudi je huda nesreča kje spredaj. Pa vseeno človeka, ko takole obsedi, prevzame nekakšen obup. Mene je recimo najbolj strah dolgčasa.

Nič več. Zadnje čase sem preskrbljen. Zadnjič sem recimo obtičal na koprski obvoznici in sem mirno potegnil iz žepa telefon, na njem pa sveže naloženo kindle knjigo1 Michaela Crichtona. Ni edina, poleg imam pretočeno še Cruzovo Wolves Eat Dogs, a sem jo že dvakrat prebral.

Kako je brati knjige na tako majhnem ekranu? Vam povem, gre. Ker je manj prostora za črke, je listanja veliko, a ko po nekaj minutah padeš v zgodbo, postane avtomatično. Na originalnem Amazonovem Kindlu je izkušnja najbrž boljša, iPhone pa ga vseeno poseka v nočnem branju. Če imaš ugasnjene luči v hiši in se zatopiš v svetleči se ekran, … nekako hipnotično je in te res potegne noter.

Prvič sem tudi preizkusil nakupovanje s terena, z lahkoto sem se priklopil v Kindle trgovino. Tako da bi bil preskrbljen tudi v nekajdnevnem snežnem metežu.

Tule je posnetek:

YouTube slika preogleda

Ne sme pa nas tole poročilo s terena uspavati, bratje revolucionarji! Digitalna revolucija bo trajala dlje, kot smo pričakovali, tule je poročilo z nedavnega knjižnega sejma v Cankarju. Nič ne kaže, da bi tiskarji hirali:

YouTube slika preogleda

Komentarji so odprti. Nisem še izgubil upanja.

-Jonas

  1. O napravici sem poročal zadnjič, na iPhonu pa je na voljo zastonjska inačica priljubljenega bralnika.
  • Share/Bookmark

Še en bralnik

YouTube slika preogleda Št. 32 iz serije Technodrom na T-2.

-Jonas

  • Share/Bookmark

« Prejšnja stranNaslednja stran »