Čudežna dežela
Lepo je gledat Crnega, kako se je spreobrnil in je navdušen na iPadom in komaj čaka, da ga dobi v roke (tako kot jaz). Prepričal ga je iPhone, seveda. Zadnjič so bili z otroci na obisku in sva se spet z navdušenjem menila o prihodnosti kompjuterjev in digitalnih knjigah.
Ni bilo vedno tako, veste! On je pozabil, jaz pa nisem. ;) Spomnim se, kako sva debatirala okoli vonja in zastarelosti papirnatih knjig in je bil takrat odločno na strani tiskarjev, ki da bodo zmeraj imeli kruh. In da ne moreš, preprosto ne moreš brati knjige z računalniškega monitorja, da to ni to in da to ni isto. Jaz sem pa krilil z rokami in med kriki “zaenkrat, zaenkrat!” dopovedoval, da ne sme gledat ozko in da jaz tudi ne morem (brati knjig z monitorja), ampak da tehnologija za digitalne knjige zaenkrat še ni zrela, nekoč pa bo!
Takrat je ponavadi odmahnil z roko in se zatopil nazaj v svojo nokio. Ko sem mu kak mesec zatem nesel pokazat prvi iPhone, ga je komajda povohal, češ da ne moreš niti samega sebe dobro fotkati s tistimi minipiksli. Dve leti je trajalo, da se je pustil prepričat in se zdaj skupaj sliniva ob iPadu. Bogve, če še pogreša tisti svoj bananafon.
Evo, Crni, tale video je zate, čeprav vem, da že oba totano štekava situacijo. Tista nova tehnologija je prišla začuda prej, kot sem mislil in naju oba, no, najbrž kar nas vse presenetila. Adijo papirnate knjige, jaz, bogme, ne kupim več nobene.1 Takole bodo namreč videti knjige prihodnosti:

Kindle lahko pa2 kar spoka.
-Jonas