Arhiv kategorije 'Smeh'

70 kravat

V življenju nisem kupil še nobene, pa sem jih danes med pospravljanjem vseeno po omarah in predalih našel sedemdeset. Meni se zdi veliko, koliko jih imate vi, fantje?

En kup jih je iz raznih teve oddaj, druge sem v glavnem dobil za darilo. Ženske rade kupujejo kravate v naivnih poskusih iz svojega dedca narediti človeka, tako kot moški kupujemo ženskam tangice in fine štumfe, da jih lahko tretiramo kot kurbe. Ista stvar, le projekcija je druga.

Takole sem jih zložil na zrak:

kravate.jpg

kravate-od-blizu.jpg

Vem, kaj si mislite. Sprašujete se, Jonas, odkod ta tvoja sofisticiranost in občutek za modo? Prijatelji, skromno odkimam, videz često vara, vaše dobrohotno začudenje pa me iskreno veseli. Naj pojasnim.

Moj oče je hodil v službo vedno s kravato, mene pa ni navadil, so že pihali drugačni časi in nad mladino je njegova generacija hitro obupala. So imeli menda polne roke dela z izgradnjo socializma, čeprav so pri tem, sumim, izdatno zabušavali. Se je prehitro sesul. Še danes si jo nadene vsakič, ko se odpelje v mesto, pa je že lep čas penzijoner.

Jaz? Jaz sem pa čisto druge sorte tič. Kadar me srečate v kravati, so najbrž kje kamere blizu. Hlače mahedrače in široka srajca, januarja dolgi, julija kratki rokavi — to je moj modni credo, mogoče še usnjena jakna na motor. V poletnih nočeh v gatah za računalnikom pri odprtem oknu (včasih še to ne), sosedje pa v jok, ker je njihova tamala trinajstletnica ravno začela brenčat in so ji morali preseliti pisalno mizo k oknu na drugi strani hiše, da ji ne bi od vznemirjenja eksplodirali še frišni joški. Skratka, se razumemo? Če bi šlo, bi bil najraje nag in nisem za modo. Ja, pustim se ženskam, da me rihtajo, sam se pa ne nočem. Ja, zavezat jo znam, brez skrbi. Na štiri različne vozle, če je treba.

Viš, Zoja je pa spet kot iz škatlice in natančna pri izbiri majčk, čevljev, nogavičk, pižame. Če barve ne grejo skupaj, se hitro vname prepir, in če kakšna mašna ni prav zavezana. Ožbiju je enkrat kapnila slina na supergo in je bil cel hudič, pes je še danes nervozen okoli obutve, napada ni pričakoval, navadno je on tisti, ki grize. Otrok ima več smisla in volje za imidž, kolikor ga meni manjka. Pa razumi to, bi mislil, da se te zadeve bolj dedujejo. Mogoče me je pa preskočilo, se ne bi čudil.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Amerika

To ne morš verjet,

kako jih je navdihnu,

mene pa skrbi,

kdaj ga bo kdo pihnu.

obama08_16911463.jpg

-Jonas1

  1. Foto Jae C. Hong, AP Photo.
  • Share/Bookmark

Fotr pripoveduje

Pošlušej! Tridesetega si rojen bil, ne? Dvainšestdeset. In smo šli tam ena, … en dan prej, al dva dni prej, ne?, ko je bla že … Na Brezje, da bo tam, ne?, da boš … Tri tedne pred rokom, približno, tam … Pri stari mami, pa tam … In ponoči, zunaj je bilo … sneg, veš, pa poledica, … In ko smo šli spat zvečer, pa ob ene punoči, mama od Zinke me budi:

“Jože, Jože, Zinka je vodo zgebila!” Hehe, sploh nisem vedel, kaj je to. Je šla pa ven na sekret, pa je na štengah, na tisti poledici, padla na rit!

In je blo gôtovo.

In pol, smo lepo na sanke je dal, pa na postajo pelal, ponoč. Dobro, da je bla mesečina, veš, mislim, … da je bla mesečina, da smo vidli, da ni blo treba lenterne s sabo. V Rožni dol na postajo s sankami smo je pelal, mal slame gor, … In pol na postaji, ko je šla dol, ni tok jamrala. Pol na postaji smo pa čakal, veš, ko je, … postajonačelnik je telefoniral v Novo mejsto po reševalca, ne? Je bil sneg!

Čakamo, joj, joj, pa neč … Eno uro, prbližno eno uro — ništa! Zinka tam. To je blo že ob enih ponoč! Porkamadona, jest sem bil bolj živčen, kot ona, … ona pa, sej veš, vsake tolk časa, “Auuuuu!” Jamrala, ne? Popadki!

Pol pa, eno uro, približno eno uro, pa telefonirajo tam iz unga, z druge postaje, tisti reševalci. Tam čez hrib, keri je tam? Tle je Rožni dol, tam je pa un. Drugi, čez, veš, čez hrib, kjer je tista cerkev …

Telefonirajo, da ne morjo z reševalcem čez, sej veš, takrat še niso, niso ceste plužil. De ne morjo čez tist hrib tlele prit. Jouzes! Da naj tam prpelemo. Pol pa un sosed, prvi konc sank, pa kojna, pa slame gor, pa deke, … pa smo šli gor in tam čez, čez hrib, ponoč! Jebemti sunce, jest sem bil bolj živčen, ke vsi ostali. Gremo tam, tam pr cerkvi je bil pa rešilc.

Pošlušej! Meni glih tkole, k da bi sto jurjov zadel na loterijo, se mi je … sam da sem zagledal rešilca, zastopiš!, … In je pol v rešilc, noter je zbašejo, pa gremo. Mi gremo pa nazaj, pol smo šli pa peš gor na Brezje, ne? Zjutrej sem šel pa jest v Ljubljano, v službo. Najbrž. Najbrž je bil pondelk, ne vem, sej bi mogu pogledat. Na torek? Aja, točno, nisem šel v službo, ka pa druzga, če smo mel sranje v pondelk.

In grem, grem z vlakom do Novga mesta, tam peš do Kandije v porodnišnico, in je par ur po, … je Zinka dol pršla! Prbremzala dol v čakalnico, ko sem čakal, … so rekli, “Ja, ja, prej je rodila,” … ne vem, ob treh, ne, ob petih zjutrej. To se prav, ob petih rodila! Vlak je šel pa, tist ta prvi vlak je šel pa ob ene osmih, sedmih, osmih, … Pride dol! Haha, omotična, v tisti halji, … Sem reku “Kako je?”

“Au,” prav, “v redu je, zdej je v redu.” In je pol šla gor nazaj, na Brezje so je dal in je pol bla na Brezju skoz. Pol, recimo, jes sem skoz, … v soboto pa nedeljo sem šu dol, ne?, ker sem bil v službi. In mi je kazala ko so ji,… ko so ji prerezal tam, prot rit nekje, “Lej, ko mam tlele eno bunko,” prav, “ko so me prerezal, ker je blo premejhno,” kaj pa jes vem … In je blo to.

Pa je bla pol dol, dolg časa. Verjetno so … Pol je pršla pa v Ljubljano, pol smo mel pa služkinjo. Na Veselovi, ja, služkinjo. Najprej je ena mlada bla, ampak tista je bla sam ena tri dni, tam ena žlahta, tam okol, kaj pa jes vem … Mlada punca, ampak je bla sam ena, ena par dni, veš.

Pa pridejo bratje gor jo iskat. Bratje. Da ne bo ona služkinja, ne?, sej veš, ne? Punca, verjetno osnovno šolo končala, če je. In, so jo odpravli, pol je dobila pa mama naša nekaj tam, spet en, … najdla kakšno, veš te kmečke punce, sej veš, kako je blo to dvainšezdesetga leta. In je bla, ena je bla pol dol v redu, … v redu, … tista je bla tko, ampak je bla samo čez … Ko so ble pa počitnice, pa ni, je pa Zinka šla na Brezje, običajno.

Kdo je pa ime izbral? Jest nisem mel nč zraven. Heh.

Vic je v tem, da pol sva šla s tem Stražarjem, ko smo te peljal pozim h krsti, veš, v Semič. Služben fičo, sneg je bil,… gremo tam in točno, smo te hotli krstit za Jožeta. Ne, za Jonasa! Pa je reku tist župnik, “Jonas, to sploh ni svetnik!” In si ti vpisan v semiške knjige: “Jože! Jožef!”

Pol pa nazaj, pol pa ko smo začel, ko smo začel tlele zidat, pa ko je blo tlele že gor vseljivo, je mela pa služkinjo, tri je menjala! Tist k je šla ona v šolo, pa tlele. Mene pa itak ni blo, sem bil na …

In je pol na konc, običajno je pa med počitnicam, al je šla na Brezje, tlele ni bla, … Na Brezje, pa dol. Ko je takrat Francka, pa tist Tone, …

O, porkamadona, jes sem hodu na obisk, z vlakom. Takrat si mogu še met vezo, da si na vlak sploh se prerinu. So bli živinski vagoni. Pa tam, če si kakšnega poznal, da ti je prostor naredu, da si noter zlezu, tko ko šibice. In je enkrat, ke sem pršou, … ja, seveda, zjutrej najbrž, dopoldan, … Je pa Zinka, pa Tone, sta pa tam na štali v senu spala, veš!

“Ja,” prav, “tam se na senu, …” pa pride, … grem, gor jih, pa kličem, veš, … Tko so, vsak so luknjo zvrtal, pa so si noter seno, pa so … “A to!,” ja Tonetu je blo tok nerodno! Veš, kot, … kot da, da jo zapeljuje, al nekaj takega. Sem reku, “dej ga no srat!”

Pol pa tlele, ko je pa začel, … ko si pa začel v šolo hodit tle, takrat pa ni blo več služkinje. Ker si ti sam šel! Ti si bil še tko mejhen, okol vrata ključ, pa si na prste stopu, da si odklenu, ker si sam prišel domov. Ker Zinka je bla še v šoli, jes pa v službi. Kje so to cajti, porkamadona!

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Zakaj si me pustila?

Res ne vem, zakaj si me pustila,

zakaj si računalnik mi razbila?

Moj nintendo zdaj leži v prahu

canona sem raje skril v strahu.


Ti prekleta cipa nehvaležna

zakaj za božič si lahko bla nežna?

Ne, playstation ni darilo zate,

ti ne štekaš, iPod trga gate.


Zate sem v službi sunu Visto,

te dal za iPhone na čakalno listo.

Zate kocke sem v omaro spravu,

eriscssona ti zastonj popravu.


Oprosti, da sem ti lagal v chatu,

v email sem ti pa slučajno uletu.

Ta SMS dobil sem po pomoti,

zakaj si brala?, vidiš, to me moti.


Pogrešam te, na twitterju je beda,

na blog grem pisat, da je v glavi zmeda.

Grem, dobil sem Simse za darilo,

se sliš’va, mama kliče na kosilo.


-Jonas

  • Share/Bookmark

« Prejšnja stranNaslednja stran »