Trije intervjuji Prepisanih
Dušan Jovanović, Gojc in Lado Bizovičar. Kaj imajo skupnega?, bi se kao brihtno spraševal, če bi pisal za 24 ur. Vsi igrajo v Prepisanih, evo, to imajo skupnega, okej? Kamero sem jim podtaknil pred nos med pavzami in spraševal o digitalnem lajfu za serijo Technodrom, ki se počasi končuje, 53 sem jih bil zmenjen posneti za T-2 (smo tam okoli #49).
Ta teden nameravam zasačiti še Magnifica ali koga drugega iz te lige, če se bo on kaj preveč izmikal. Kaj naj še vprašam, da ne bo vedno eno in isto?
Drgač pa ja, s snemanjem smo končali, oddali grobi miks na kulturno ministstvo, vse po predpisih in v roku, zdaj pa postproduciramo. Potrpljenje, pred jesenjo najbrž ne bo nič, ker nihče pri pravi pameti ne začenja nadaljevanke sredi poletja, ne Buličevi Amerikanci, ne mi …
Bo dobra? Ne smete mene spraševat, jaz sem jo pisal, jaz vse vidim pošrek. Lahko vam pa povem to, da smo se na snemanju nagarali, nasmejali in polomili.1 Da imajo sodelujoči, ko se srečamo pri Žmaucu, na snemanje lepe spomine in da so takoj potrdili sodelovanje v Prepisanih II, (ki se že pišejo.)
Eh, slabo že ne bo.
V Mladini so objavili zgornji odlomek, a sem ga moral na njihovo žejo skrajšati na ne vem več koliko znakov, da je lažje šel v rubriko. Ne moreš verjet, tolk enga papirja, pa vseeno zmanjka prostora za par besed, …
-Jonas
- Zlomljena ključnica, če to kaj pove, … ↩
Mnenja (12)
