Arhiv kategorije 'Televizija'

Laži, lažnivci in laganja

Politik se je zlagal, mediji se pa čudijo, kot da bi nemi spregovoril in zgražajo, kot da bi sestra Vendelina drgnila štafeto z dijaki škofijske gimnazije na YouTube. Mačka mijavka? Pes laja? Vam še ni jasno? Najbolj so šli v zrak na Kanalu A:

YouTube slika preogleda

Vse to v prvih petih minutah oddaje. Takšne gostote ene besede in izpeljank (“laž”) še nisem slišal na televiziji, zelo so se razjezili.

Golobičevi politični sovragi si že dva dni s trdim brišejo sline, njemu pa zamerim, da se je šel samozaštihat s tako bedarijo, drot.

-Jonas

  • Share/Bookmark

Reklame

Zadnjič sem dobil nalogo, da zaradi pozne ure posnamem nadaljevanje Razočaranih gospodinj za kasnejši ogled. Snemalec sem nastavil previdno, dvakrat preveril razpored, nisem hotel tvegati očitkov ali posmeha na račun mojega hardvera. Enkrat sem že zajebal in snemal napačen kanal, komaj sem se izvlekel z izgovorom, da mi je zmanjkalo prostora na disku, temna senca spomina je pa ostala.

Tokrat je šlo gladko, za nameček sem še vse skupaj prekonvertiral, še prej pa izrezal reklame:

gospodinje cut.png

Ne bi vam kazal, če se mi ne bi zdelo zanimivo, v spodnjem delu se lepo vidijo odvečne ne-vsebine, ki jih je treba izrezati. Modri kosi so reklame, črni so meso (vsebine). Snemanje sem nastavil na deset minut prej, zato je prvi modri kos nekoliko večji, tam se na začetku skriva še nekaj mesa iz prejšnje oddaje. Se pa na prvi pogled vidi, kako debel delež programa so reklame. Debel. Ste opazili, kako kratek je prvi črni košček nadaljevanke? Niti za minuto ga ni in zgodi se tudi nič. Je pa nujen, ker se v pravni državi na tv ne smejo rolat samo reklame, kam pa pridemo? Opozarjam na ponovitev vzorca na koncu epizode, ko zavrtijo napise reda radi, potem pa spet reklame.

Takole so s te perspektive videti poptevejeva poročila, oddaja 24 ur, snemam jo vsak dan, da ne bi bognedaj kaj zamudil:1

24ur cut.png

Ker zdaj začenjajo že orenk pred sedmo, je treba snemati že ob 18:54. Začnejo s tridesetimi sekundami napovedi, potem je reklama, potem pa začenši z vremenom v kosu šopajo celih 33 minut. Opa! Potem so vmes trikrat reklame, na koncu (ob 20:00) pa nobene, ampak brez premora preidejo v film ali kar pač že je.

Isti programski slot (od 18.54 do 20:00) naslednjega dne, prvi program nacionalke, Dnevnik:

dnevnik cut.png

Tudi oni začnejo s tridesetsekundno napovedjo, potem pa kar dve minuti in pol reklam, kratko vreme in na hitro še ena reklama najzvestejših sponzorjev in zakulisnih šefov (Loterija Slovenije) tik pred osmo. Začeti morajo točno, ker imajo v špici uro. Pozor, zraven ure in vso špico je še ena statična loto reklama, ha, mislijo, da je nisem opazil! Potem pa imajo kar štiri (!) prekinitve do naslednje oddaje, (v tem primeru včerajšnji Mario,) ki se začne že pet pred osmo.2

Misel za konec: popteveju rečemo komercialna, nacionalki pa nacionalna televizija. Zakaj že?

-Jonas

P.S. (torek, 00:30) Med pisanjem so se spet začele Gospodinje in sem jih še enkrat posnel, za še eno primerjavo. Začeli so dobrih deset minut kasneje, zato je prvi modri blok (spet) tako zajeten, noter so še kratka poročila in vreme. Potem pa, zanimivo, nič več kratkega uvoda in zaključnih osamljenih napisov. Recesija ali zapleti z urnikom (tokrat so bile na sporedu pol ure kasneje kot prejšnji teden)?

gospodinje cut 2.png

  1. “Česa zamudil” je bolj prav, “kaj zamudil” pa v imenu fleksibilnosti jezika tudi razglašam za legitimno, jebeš tako čistočo, se preveč blešči.
  2. Kako je na TV3? Ne zahtevajte, da snemam kviz, kaj drugega bom, prihodnjič. Za danes dovolj, veliko smo se naučili.
  • Share/Bookmark

Trenutek resnice

Nisem gledal, me ne zanima. Seveda ne zaradi kviza — če bi ga kdo drug vodil, bi (vsaj prvega) gotovo natančno spremljal. Sebe pa ne gledam. Tudi milijonarjev nisem, skoraj po pravilu, morda vsega skupaj dve ali tri oddaje. Saj sem bil vendar tam osebno na snemanjih in vem, kaj se je dogajalo, ne rabim se še enkrat podoživljati, hvala lepa, sem se naveličan že iz resničnega življenja. Raje kasneje koga od bližnjih povprašam, če jih je kaj zmotilo, in po časopisih bom pogledal, če ima kdo kako hujšo pripombo. Kaj več se pa ne mislim sekirati, kot sem se včasih. Za to oddajo je (po tehtnem premisleku) moj načrt preprost: pokazati iskreno zanimanje za zgodbe teh čudnih ljudi (take baš iščemo, seveda) in jih izprašati. Se ob odgovorih nasmejati, če se da, pomeniti, če je priložnost, in zamisliti, če je treba. Kaj dosti več pa ne, pajaca ne bom špilal, tu ne bi šlo.

V tem kvizu (oziroma psihološki igri, kot mi piše v scenariju) moram ljudem zastavljati vprašanja, ki jih v življenju nikoli ne bi, baš zanimivo. Slišim pripombe, kako da lahko, če me ni nič sram? Ja ne vem, mogoče me pa bo! In? Triglav bo še stal, tudi če bo enemu teve voditelju enkrat malo nerodno pred kamero, sumim celo, da bi to utegnilo gledalcem prav dopasti. Tiste neke etične in moralne pomisleke, ki jih tu in tam že vidim po blogosferi, si pa prizadeti lahko zatlačite v anusni tunel, dragi moji, ker ste z njimi nagravžno sitni. Ker vam je oddaja le izgovor za moraliziranje in obračanje prsta na druge, glej kako ste pokvarjeni, da vam je taka oddaja všeč. Marš nazaj v svojo sobo gledat porniče, mulc.

Ne bom se dosti o tem menil, samo tole: teve je cirkus, preresno ga jemljete. Ste mi že ob risankah dvignili pritisk, podgane, ko ste otroke v nacionalkin drek mešali. Sem jih kar nekaj vprašal, veste. Jebe se jim za to, kdaj so risanke, samo da so. Mimogrede.

030trenutek_resnice.jpg

Oddaja sama je sila preprosta. To načelno ni slabo, težko se je sprostiti, če moraš preveč paziti na iztočnice ali pozicije. Pozdrav in napoved v kamero, na hitro pravila in tu je že naš prvi gost, ta in ta. Aplavz, filmček o gostu, rokovanje, predstavitev spremljevalcev in gremo, tu je že prvo vprašanje. Zenovska preproščina.

Na, lejga, kako nepremišljeno zablodim tu in tam. Pisca mika, da bi se dobrikal bralcu, vleče ga k pretiravanju in usodno dokončnim besedam. Tako kot politiki in estrada radi posegajo po pregovorih, citatih in globokih mislih brez prave povezave, mikrofon je vroč, zahteven in mamljiv, v izjavah si pa vsi želijo biti brihtni, lucidni in zabavni. Pa nikoli niso. In da sem zdaj jaz kriv tega greha? Ne odpustim si tega zlepa, pa čeprav sem prečrtal.

Zen? Halo? Ja, lepo se sliši, a je iz riti potegnjeno. Če bi že iskal zen na teveju, bi bil Videošpon gotovo bliže zaradi formata video, blabla, video, blabla, video, adijo. Če pa štejemo še radio, pa sploh zmagajo moji večeri na Radiu študent. Format: blabla, blabla, blabla, adijo.

061trenutek_resnice.jpg

Priprave? Kot ponavadi. Nekaj razmišljanja in gruntanja pri samem sebi, nekaj vaj v studiu. Pomeriti obleke, k frizerju pred prvo oddajo. Mesec dni prej malo manj jesti, pozimi sem imel že čez sto. Ogledam si tudi konkurenco (ne samo kvizovsko) in kolege. Ne oponašam. Videl sem nekaj srbskih odlomkov na YouTube, izbrani so samo najhujši, tako da si pravega mnenja nisem mogel ustvariti. Ogledal sem si hrvaško različico, tam mi mi všeč cinizem (sicer imenitne) voditeljice, po moje ga ni treba. Danski voditelj Trenutka resnice je menda hudo dober, nič ga nisem razumel in se me ni prijelo. Jaz bom itak po svoje.

059trenutek_resnice.jpg

Fotografije je posnel naš uradni fotograf, ki pa mu ta trenutek pri najboljši volji ne vem imena, saj se bo še oglasil, da ga prašam.

  • Share/Bookmark

Ah, biljard

… kje je že to.

Poklical je Lado in sem bil za, le če bo miza prava in po pravilih (devet čevljev dolga). In če bo visela, grem takoj domov, sem zabičal, ker poznam take televizijske finte. Recimo danes popoldne so se šli na nacionalki bowling z informacijsko pooblaščenko, kar tam v studiu so postavili par kegljev, niti preproge se niso spomnili umakniti, na, bowlaj, pokaži, kaj znaš. In ker je reva še pet minut nazaj strokovnjaško razlagala o kroglah in kegljih in mazanju in zapestju in felšanju, je bil njen prvi met še toliko bolj smešen, ko je krogla kar v cickaku po treh poskokih od trdih tleh odplesala mimo kegljev. In to s polovične razdalje, ker je studio majhen. Bla. Ma. Ža.

Veste, televizijcev ne zanima dosti, ali bo gost izpadel frajer ali ne, nimajo se niti časa niti volje ukvarjati z malenkostmi. Producent naroči scencem,1 naj zrihtajo biljard mizo, scenci rečejo okej, eden se gre zmenit v bližnjo gostilno, mizo naložijo v kombi in jo počijo v studio, evo, miza, hvala lepa, ni za kaj. Visi? Eh, pa kaj, če si dober, bo že šlo. Premajhna? Ojej, zdaj je prepozno, da bi menjali, boš že kako. Ni platna? Zdaj si pa že zmišljuješ. Aaaaarrrrggghh!

Lado je zatrdil, da bo vse kot mora bit. Besedo je držal in sva s Pečetom odšpilala, kot se šika.2

Malo me jezita dva reza med partijo (izrezanih je kakih trideset sekund klepeta okoli mize), najbrž (kao) zaradi dinamike. Režiser jih bo slišal, ko ga srečam, mulo.

Prilagam še nekaj fotografij, priložnosti nisem imel veliko, ker sem se moral skrivati po kotih, da me Peče ne bi prezgodaj opazil in bi bilo pokvarjeno presenečenje.

L1070368.jpg

Tile dve sem posnel kasneje, med premorom. Zrneca mi ni uspelo ujeti, ker je izginil nekam v zaodrje, jaz pa tudi nisem hotel postopati po studiu in sem šel hitro domov. Bi zgledalo žalostno. Sem pa vsakemu, ki me je hotel poslušati, razložil, da je bil ta studio včasih moj in da sem imel tamle v kotu garderobo in da so bili lepši časi. Da smo mi šli v živo, blablabla, blablabla …

L1070372.jpg

L1070375.jpg

Na tejle fotki je pa filmar Dražen Štader, ki si v odsotnosti kakega pametnejšega projekta takole nabira kilometrino kot kamerman. Kar bi človek priporočil vsakemu mlademu filmarju.

L1070376.jpg

-Jonas

P.S. BTW, jutri menda podpišem pogodbo za novi kviz na TV 3, dvanajst oddaj.

  1. Scenskim delavcem.
  2. “Kot se šika.” == “Jonas je zmagal.”
  • Share/Bookmark

« Prejšnja stranNaslednja stran »